SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
GLAGOLSKI VID, UDELEŽENCI IN GLAGOLSKI POLOŽAJI NA PRIMERU POMENSKE SKUPINE GLAGOLOV MISELNIH AKTIVNOSTI
Marjan Kulčar, 2014, magistrsko delo

Opis: Jasno razmerje lahko zaznamo med tipi glagolskih položajev in vezljivostnimi vzorci; tako smo z analizo vezljivostnih vzorcev glede na tip glagolskega položaja ugotovili, da so osnovna telična dogajanja in osnovni telični dogodki ter stanja praviloma dvovezljivi, za osnovna netelična dogajanja pa je značilna tako samo leva kot tudi leva in desna vezljivost. Kar zadeva pomenske vloge udeležencev določenega tipa glagolskega položaja, imajo npr. glagolski položaji, ki zaznamujejo stanje, praviloma dva obveznovezljiva udeleženca: prvi udeleženec, tj. levi udeleženec, nastopa v vlogi nosilca stanja, drugi udeleženec, tj. desni udeleženec, pa označuje vsebino dejanja. V nestanjskih glagolskih položajih glagolov miselne aktivnosti levi udeleženec največkrat predstavlja vršilca dejanja, desni udeleženec pa izraža vsebinskega udeleženca. V teličnih dogajanjih in teličnih dogodkih igra odločilno vlogo števnost oz. konkretnost desnega udeleženca, sicer ne more priti do uspešnega konca dejanja, kateremu sledi sprememba stanja. Glagoli miselne aktivnosti izražajo spremembo stanja v zavesti enega izmed udeležencev, ponavadi v zavesti levega udeleženca. Vidskoparno razmerje je možno le v nekaterih primerih netvorjenih glagolov miselne aktivnosti, npr. izumiti davek – izumljati davek, preučevati zahtevo Arbourjeve – preučiti zahtevo Arbourjeve, koprski kriminalisti sklepati obroč – koprski kriminalisti skleniti obroč in učiti se besedilo – naučiti se besedilo. Vidska nasprotja brez vidskoparnega značaja obstajajo med vsemi netvorjenimi glagoli miselne aktivnosti in njihovimi predponskoobrazilnimi tvorjenkami oz. dovršnimi sestavljenkami, npr. misliti – domisliti itd., medtem ko med dovršnimi sestavljenkami in njihovimi drugotnimi nedovršniki obstaja vidskoparno razmerje. Prefiksacija netvorjenega glagola misliti s predponskimi obrazili do-, iz-, na-, o-, od-, po-, pre-, raz-, u- in za- vselej povzroči spremembo glagolskega vida netvorjenega glagola, v večini primerov pa tudi spremembo glagolske vezljivosti netvorjenega glagola; glede na netvorjeni glagol misliti, ki zaznamuje glagolski položaj stanje, se zgodi tudi sprememba tipa glagolskega položaja.
Ključne besede: Glagolski vid, tip glagolskega položaja, stanje, netelično dogajanje, telično dogajanje, netelični dogodek, telični dogodek, udeleženci, netvorjeni glagol, predponskoobrazilno tvorjeni glagol, vidski par, vidsko nasprotje, pomenska vloga udeležencev, dovršna sestavljenka
Objavljeno: 15.10.2014; Ogledov: 693; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

2.
Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini
Marjan Kulčar, 2017, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije Vzajemna povezanost vida in vezljivosti pri glagolih v slovenščini je raziskati glagolski vid v slovenščini in z njim povezano glagolsko vezljivost. Doktorska disertacija ima šest delov, tj. uvod, teoretični del, empirični del, sklepni del, preglednice ter seznam virov in literature. Vsebinsko najpomembnejši od teh so drugi, tretji in četrti del. Teoretični del doktorske disertacije predstavlja glagolski vid in čas ter glagolsko vezljivost, tvorjenost glagolov s posebnim poudarkom na predponskih obrazilih v povezavi s pomensko-skladenjsko podstavo, prikazane bodo vidskost in vrstnost glagolskih dejanj z vidika prislovnosti in faznosti predponskoobrazilnih tvorjenk ter različne vloge predponskih obrazil v predponskoobrazilnih tvorjenkah. Empirični del predstavlja raziskavo netvorjenih glagolov in izbranih glagolskih sestavljenk različnih pomenskih skupin glagolov ter vlogo predponskih obrazil pri spremembi glagolske vezljivosti, ki vezljivosti bodisi ne spreminjajo, jo zožijo ali razširijo; ugotavljalo se bo, kakšno je vezljivostno razmerje netvorjeni glagol : tvorjeni glagol : (skladenjsko)podstavni glagol. Na podlagi primerov bomo celostno in vzajemno sopostavili oblikoslovno (glagolski vid) in skladenjsko (glagolska vezljivost) kategorijo. Glagolski vid se bo tako potrjeval kot hkratna morfološka, leksikalna in skladenjska kategorija. Pri tem bomo opazovali (navadne) netvorjene glagole, predponskoobrazilno tvorjene glagole tako s prostimi predložnimi in zaimkovnimi glagolskimi morfemi (ločeno leksikalizirane in neleksikalizirane glagolske zveze s predložnim ali z zaimkovnim prostim glagolskim morfemom) kot tudi brez njih ter skladenjskopodstavne glagole. V sklepnem delu smo ugotovili, da je popolna vezljivostna prekrivnost med netvorjenimi glagoli, predponskoobrazilno tvorjenimi in (skladenjsko)podstavnimi glagoli možna le takrat, ko predponsko obrazilo tvorjenega glagola izraža samo faznost, npr. zasijati, ali perdurativnost, npr. pomisliti, saj samo levovezljivi netvorjeni glagoli po dodajanju takšnega predponskega obrazila ne doživijo dodatne desne vezave, kar je razvidno tudi iz (skladenjsko)podstavnega glagola.
Ključne besede: netvorjeni glagol, tvorjeni glagol, skladenjskopodstavni glagol, leksikalizirani in neleksikalizirani zaimkovni prosti glagolski morfemi, leksikalizirani in neleksikalizirani predložni prosti glagolski morfemi, blizu zgoljvidska predponska obrazila, abstraktni pomen predponskega obrazila tvorjenega glagola.
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 26; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici