| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Prometno-varnostna analiza cestnega odseka Dravograd-Maribor
Mateja Knežar, 2018, magistrsko delo

Opis: Naloga se nanaša na prometno-varnostno analizo glavne ceste G1-1 Dravograd-Maribor. V nalogi ni obravnava celotna dolžina glavne ceste G1-1 Dravograd–Maribor, ampak samo del cestnega odseka, in sicer G1-1 Radlje–Selnica, v dolžini 24,907 km. Začetek le-tega je v začetni stacionaži cestnega odseka G1-1 0243 Radlje–Brezno v občini Radlje ob Dravi, konča pa se pri dolžini 6,211 tekočega km cestnega odseka G1-1 0245 Ruta–Selnica v občini Selnica ob Dravi. Prometno-varnostna analiza je narejena na podlagi podatkov o prometnih nesrečah, ki so se pripetile na cestnem odseku G1-1 Radlje–Selnica v obdobju 10 let, tj. med leti 2008–2017. Analiza prometnih nesreč je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so analizirane prometne nesreče, nastale v in izven naselij na cestnem odseku G1-1 Radlje–Selnica in po krajših cestnih odsekih G1-1 0243 Radlje–Brezno, G1-1 0244 Brezno–Ruta ter G1-1 0245 Ruta–Selnica, saj le-ti trije krajši cestni odseki sestavljajo cestni odsek G1-1 Radlje–Selnica. V drugem delu analize pa je v krajši obliki podana analiza podatkov prometnih nesreč, ki so se pripetile v naseljih Vas, Brezno in Ožbalt skupaj. Na podlagi podatkov o (stacionažah in posledicah) prometnih nesrečah je uporabljena metoda za določanje nevarnih cestnih odsekov. Le-ta upošteva tri prometno-varnostne kriterije, na osnovi katerih so določeni nevarni cestni pododseki v in izven naselij, ki se zaradi različnih omejitev hitrosti v metodi določajo ločeno. Pregled varnosti v cestnem prometu (RSI) smo izvedli na območju dveh nevarnih cestnih pododsekov izven naselja, ki sta locirana na cestnem odseku G1-1 0243 Radlje–Brezno in na cestnem odseku G1-1 0245 Ruta–Selnica, ter na enem nevarnem cestnem pododseku v naselju Brezno. Na podlagi RSI so podani morebitni ukrepi z namenom izboljšanja prometne varnosti na nevarnih cestnih pododsekih.
Ključne besede: prometno-varnostna analiza, glavna cesta, prometne nesreče, cestni odsek, nevarni pododseki, pregled varnosti v cestnem prometu – road safety inspecton (RSI)
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 750; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

2.
Analiza prometnih nesreč v občini Laško za obdobje 2011-2015
Roman Gračnar, 2017, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo je usmerjeno v analizo prometnih nesreč na območju občine Laško v obdobju 2011–2015. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni pojmi prometne varnosti ter dejavniki, ki vplivajo nanjo. V nadaljevanju je izpostavljeno stanje prometne varnosti v Evropski uniji in prometne varnosti v Republiki Sloveniji. V drugem, empiričnem delu so prikazani analizirani statistični podatki prometnih nesreč, ki so se zgodile na območju občine Laško v obravnavanem obdobju (2011–2015), z izpostavitvijo pomembnih dejavnikov ter z interpretacijo podatkov. Pridobljene statistične podatke prometnih nesreč za območje Policijske postaje Laško smo primerjali s statističnimi podatki preostali Policijskih postaj Slovenije, saj smo želeli pridobiti delež prometnih nesreč na območju, ki ga zajema Policijska postaja Laško. V zaključku so predstavljeni predlogi za izboljšanje prometne varnosti na območju občine Laško.
Ključne besede: prometne nesreče, dejavniki tveganja v prometu, prometna varnost
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 650; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

3.
RAZVOJ MODELA OCENE TVEGANJA VOZNIKOV S PSIHOFIZIČNIMI OMEJITVAMI PRI NASTANKU PROMETNIH INCIDENTOV
Nevenka Šestan, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Cilj študije je ugotoviti, ali vozniki, bolniki z epilepsijo, kroničnim alkoholizmom in/ali tveganim pitjem, uživalci psiho aktivnih substanc (PAS), bolniki z drugimi boleznimi živčevja, z duševnimi in vedenjskimi motnjami, s kardiovaskularnimi boleznimi, z diagnozo težjega diabetesa in težjimi okulističnimi boleznimi obravnavani na posebni zdravstveni komisiji (PZK), predstavljajo večje tveganje za povzročitev prometnih nesreč (PN)/cestno prometnih prekrškov (CPP) od voznikov povzročiteljev PN/CPP v Sloveniji, ki teh diagnoz nimajo. Narejenih je bilo šestnajst študij primerov s kontrolami. Primeri so vozniki, ki so bili v opazovanem obdobju pregledani na PZK in so imeli naslednje diagnoze: epilepsija, kronični alkoholizem /tvegano pitje, uživanje PAS, duševne in vedenjske motnje, bolezni živčevja, kardiovaskularne bolezni, diabetes in bolezni oči. Za vsak primer smo kot kontrolo definirali po spolu in starosti usklajene osebe iz kohorte povzročiteljev PN/CPP v istem opazovanem obdobju. Deskriptivni statistiki je sledilo izračunavanje korelacij med spremenljivkami, izračun t testov oziroma χ2 med primeri in kontrolami za vsako spremenljivko in izračun razmerja obetov. Vozniki z vodilno diagnozo predhodne poškodbe imajo več kot štirikrat večje obete za povzročitev PN (RO= 4,44; 95% IZ=1,69-11,63) in trikrat večje obete z diagnozo odvisnost (RO= 3,52; 95% IZ= 2,10-5,88), da povzročijo CPP, medtem ko imajo vozniki z boleznimi živčevja petkrat večje obete kot kontrole, da bodo povzročili PN (RO = 5,18; 95% IZ= 2,59 -10,34). Visoko tveganje imajo tudi vozniki z duševnimi in vedenjskimi motnjami (RO = 3,64; 95% IZ = 1,91 - 6,94) in vozniki, ki so odvisni od alkohola ( RO = 1,71; 95% IZ = 1,01 – 2,89). Rezultati za voznike z vodilno diagnozo epilepsija ne kažejo večjega tveganja za CPP/PN. Novo je odkritje visokega tveganja za PN pri voznikih z diagnozo predhodne poškodbe. Rezultati potrjujejo tudi ugotovitev, da so odvisni vozniki in vozniki s kroničnimi boleznimi dejansko tvegani vozniki. Rezultati za voznike z vodilno diagnozo epilepsija prispevajo k dosedanjim raziskavam, ki voznikov z epilepsijo ne obravnavajo kot tvegane voznike.
Ključne besede: posebna zdravstvena komisija za promet, tvegani vozniki, nesreče v prometu, alkoholizem, epilepsija
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 2068; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

4.
DELO POKLICNE GASILSKE ENOTE PRI PROMETNIH NESREČAH
Damjana Futač, 2016, diplomsko delo

Opis: Poklicni gasilci so eden izmed glavnih stebrov specialističnega reševanja vseh vrst nesreč. Poklicna gasilska enota Celje je ena izmed petnajstih poklicnih enot v Sloveniji in pokriva najbolj nevarni del avtocestnega križa od cestninske postaje Tepanje do Blagovice in poleg občine Celje še 13 drugih občin. Eden izmed najzahtevnejših avtocestnih odsekov v Sloveniji je zagotovo odsek Vransko–Blagovica, ki vključuje 13 viaduktov, 4 predore, 2 nadvoza in 4 podvoze. V diplomski nalogi je predstavljena Poklicna gasilska enota Celje, ki je odlično opremljena in se vsakodnevno srečuje z intervencijami pri prometnih nesrečah. Na primerih prometnih nesreč, ki so se zgodile, je obdelana analiza, kako poteka posredovanje enote od prejetja klica do zaključka intervencije. Opisan je tudi informacijski sistem, s katerim enota deluje. V nalogi je prikazana tudi statistika intervencij Poklicne gasilske enote Celje, na podlagi katere je razvidno, da enota posreduje največkrat prav pri prometnih nesrečah. V zadnjem poglavju so podani predlogi za izboljšanje stanja.
Ključne besede: prometne nesreče, varnost v cestnem prometu, gasilci
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 637; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (9,87 MB)

5.
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na AC v obdobju 2005-2015
Damjan Dobrina, 2016, diplomsko delo

Opis: Kadar je govora o prometu, je ključna stvar prometna varnost. Sicer z leti število smrtnih žrtev pada, vendar prometna varnost še zmeraj ni na želeni ravni. Še posebej pomembna je varnost na avtocestah, kjer so zaradi višjih hitrosti, posledice prometnih konfliktov lahko zelo hude. Diplomsko delo govori o prometni varnosti na avtocestnem omrežju. Podatki so bili pridobljeni s strani policije. Analiza podatkov o prometnih nesrečah na avtocestnem omrežju v Republiki Sloveniji je bila opravljena za obdobje med letoma 2005 in 2015. Podatke smo analizirali glede na skupno število prometnih nesreč za posamezno leto, klasifikacijo prometne nesreče, vzrok prometne nesreče, stanje vozišča v času prometne nesreče, stanje prometa v času prometne nesreče, tip prometne nesreče, vremenske okoliščine v času prometne nesreče in mesec v posameznih letih. Na koncu smo podali nekaj predlogov možnosti za izboljšanje prometne varnosti na avtocestnem omrežju v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: varnost v cestnem prometu, prometne nesreče, avtocesta, statistična analiza
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 760; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
Preventivne akcije za ranljive udeležence v cestnem prometu - primer delovanja v občini Krško
Sabina Mežič, 2016, diplomsko delo

Opis: Varnost v cestnem prometu je pomemben dejavnik, ki prispeva h kakovostnemu bivalnemu okolju vseh prebivalcev. Diplomsko delo se osredotoča na varnost ranljivejših skupin udeležencev cestnega prometa, kar je tudi prikazano s statistiko prometnih nesreč na državni ravni v primerjavi s članicami EU. V nadaljevanju opisujemo pretekle preventivne aktivnosti, ki so bile izvedene v Sloveniji, in ugotavljamo, kako aktiven je na tem področju Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško. Prikazana je statistika prometnih nesreč v občini Krško, kjer ugotavljamo, da so pešci med najbolj ranljivimi udeleženci v cestnem prometu. V zadnjem delu so predstavljene preventivne aktivnosti in dogodki, pri katerih sem tudi sama sodelovala. Diplomsko delo se zaključi s predstavitvijo nekaterih dosedanjih ukrepov ter našimi predlogi za izboljšanje varnosti ranljivejših udeležencev cestnega prometa v občini Krško. Podane so ugotovitve, ki so nastale na podlagi opravljenih analiz ter raziskovanja.
Ključne besede: prometne nesreče, preventivne akcije, prometna vzgoja, ranljivi udeleženci, varnost v cestnem prometu
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 922; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (4,59 MB)

7.
ANALIZA VPLIVA ALKOHOLA NA VARNOST V CESTNEM PROMETU
Tomaž Zver, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza vpliva alkohola na varnost v cestnem prometu v obdobju med 2008 in 2013. Na podlagi statističnih podatkov je prikazano število prometnih nesreč glede na različne dejavnike. Statistična analiza je pokazala, da se je število prometnih nesreč v Sloveniji iz leta v leto zmanjševalo. Zmanjšalo se je število nesreč alkoholiziranih povzročiteljev, ki so se končale s smrtjo. Število nesreč, ki so se zaradi alkoholiziranosti voznikov končale s telesno poškodbo ali materialno škodo, se je prav tako z leti zmanjševalo. Predstavljene so tudi posledice prometnih nesreč glede na različne dejavnike. Analiza statističnih podatkov je pokazala, da je vpliv alkohola na varnost v cestnem prometu še vedno velik problem. V zaključku naloge so podani predlogi za izboljšanje stanja.
Ključne besede: analiza, varnost v cestnem prometu, prometne nesreče, vpliv alkohola
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 1105; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1005,92 KB)

8.
ANALIZA CESTNOPROMETNIH NESREČ NA OBMOČJU PP MARIBOR V OBDOBJU 2007-2011
Branka Trivunović, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana statistična analiza cestnoprometnih nesreč na območju PP Maribor v obdobju 2007–2011. Predstavljena je slovenska zakonodaja v obdobju 2007–2011. Podrobno smo analizirali prometne nesreče s hudo telesno poškodbo in prometne nesreče s smrtnim izidom. Ugotovili smo, kdaj in kje se dogajajo prometne nesreče, kdo je udeležen v njih, vzroke za prometne nesreče, vrsto ceste, tip prometne nesreče … V zaključku smo podali predloge za izboljšanje stanja prometne varnosti v mestu Maribor. Primerjali smo postavitev stacionarnih radarjev v mestu Maribor glede na izvedeno statistično analizo oz. lokacije prometnih nesreč v obravnavanem obdobju.
Ključne besede: prometne nesreče, statistična analiza, stacionarni radarji, varnost v cestnem prometu
Objavljeno: 17.01.2014; Ogledov: 1354; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (10,44 MB)

9.
POVZROČITEV PROMETNE NESREČE IZ MALOMARNOSTI PO KZ IN KZ-1
Saša Likar, 2013, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomski nalogi predstavlja kazniva dejanja zoper varnost cestnega prometa v slovenskem pravnem redu iz leta 1994 ter primerja to ureditev z zdaj veljavnim pravnim redom. Posebej se je posvetila kaznivemu dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in kaznivemu dejanju predrzne vožnje v cestnem prometu oziroma nevarni vožnji v cestnem prometu. Za lažje razumevanje je predstavljen zgodovinski razvoj kazenskega prava in razvoj določil o varnosti cestnega prometa. Drugi del diplomske naloge se nanaša na pojem kaznivega dejanja, pojem krivde in njene oblike, ki so nujni za razumevanje kaznivih dejanj v cestem prometu. Prav tako pa so predstavljena tudi malomarnostna kazniva dejanja. Tretji del diplomske naloge je namenjen 31. poglavju Kazenskega zakonika, ki nosi naslov: Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa in obsega naslednja kazniva dejanja: povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1), predrzna vožnja v cestnem prometu (324. člen KZ-1), ogrožanje posebnih vrst javnega prometa (325. člen KZ-1), ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom (326.člen KZ-1), opustitev nadzorstva v javnem prometu (327. člen KZ-1), zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči (328. člen KZ-1), ugrabitev letala ali ladje (329. člen KZ-1), napad na varnost zračnega prometa (330. člen KZ-1) ter uničenje in ostranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa (331. člen KZ-1). Podrobneje je opisano kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti v KZ/94 (325.člen) in KZ-1B (323. člen), kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu iz KZ-1 (324.člen) ter kaznivo dejanje nevarne vožnjo v cestnem prometu iz KZ-1B (324. člen). V zadnjem delu diplomske naloge je avtorica primerjala ureditev teh kaznivih dejanj v Kazenskem zakoniku iz leta 1994, Kazenskem zakoniku iz leta 2008 (KZ-1) ter novelo KZ-1B, ki je pričela veljati leta 2012.
Ključne besede: Kaznivo dejanje, krivda, povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, predrzna vožnja v cestnem prometu, nevarna vožnja v cestnem prometu
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 3705; Prenosov: 444
.pdf Celotno besedilo (684,34 KB)

10.
ANALIZA CESTNOPROMETNIH NESREČ MLADIH VOZNIKOV MED 16. IN 24. LETOM STAROSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Tadej Lužar, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava cestnoprometne nesreče mladih voznikov med 16. in 24. letom starosti med leti 2007 in 2012. Podana je definicija prometne nesreče, kateri so glavni vzroki nesreč ter ukrepi za njihovo zmanjšanje. Predstavljeni so dejavniki prometne varnosti ter kateri izmed njih najbolj vpliva na varnost v prometu. V prometu mladi predstavljajo eno izmed rizičnih skupin, zato so v diplomskem delu podrobno obravnavani. Na podlagi statističnih podatkov smo analizirali cestnoprometne nesreče mladih voznikov na območju Republike Slovenije in zbrane podatke primerjali s podatki iz ostalih evropskih držav. Ti podatki so nato prikazani v tabelah in grafikonih. Ob koncu diplomskega dela so podani tudi predlogi za izboljšave.
Ključne besede: mladi vozniki, varnost v cestnem prometu, prometne nesreče, statistična analiza
Objavljeno: 06.12.2013; Ogledov: 1331; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici