SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 190
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
Vzroki prometnih nesreč - črne točke : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika
Mateja Gričnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Vsi mi se vsak dan srečujemo s prometom in sodelujemo v njem, saj brez njega danes ni možno živeti. Ampak vprašajmo se, kaj naredimo za prometno varnost in kaj za preprečitev prometne nesreče. V Sloveniji letno umre v prometnih nesrečah več kot 200 ljudi. Že tako smo majhna država in potem nam še ceste vzamejo življenja naših najbližjih. Največkrat so žrtve prometnih nezgod mladi, predvsem stari od 18 do 25 let. V diplomski nalogi obravnavamo prometne nesreče, vzroke zanje, posledice ter analizo prometnih nesreč v zadnjih letih v Sloveniji. Opravili smo tudi raziskavo, s katero smo ugotovili, da je večina anketiranih že bila udeležena v prometni nesreči ter da anketiranci menijo, da sta glavni krivec prometnih nesreč alkohol ter neprilagojena hitrost oz. neupoštevanje prometnih predpisov. Za preventivo v cestnem prometu morajo skrbeti vsak udeleženec v prometu, ustrezne inštitucije in organizacije, ministrstva, parlament in vlada. Policijski nadzor lahko le delno odpravi tako veliko število prometnih nesreč, vsak posameznik, ki seda v avto, pa se mora zavedati, da je lahko on povzročitelj, v kolikor je pod vplivom alkohola ali pa ne upošteva cestno prometnih predpisov.
Keywords: promet, varnost v prometu, prometne nesreče, alkohol
Published: 28.08.2009; Views: 5215; Downloads: 943
.pdf Full text (1,11 MB)

32.
33.
REŠITVE ZA HITRO POSREDOVANJE INTERVENTNIH VOZIL
Andreja Kurbos, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Hitrost je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč, zatorej varnost v cestnem prometu zadeva vse državljane, saj lahko vsi prispevamo k večji varnosti vseh udeležencev cestnega prometa. Zagotavljanje večje varnosti pa je mogoče s spodbujanjem udeležencev v prometu k odgovornejšemu vedenju, spoštovanju predpisov in oblikovanju zavesti o pomenu prometne varnosti. Vendar se kljub temu prometne nesreče dogajajo, zato je v diplomskem delu predstavljeno kako pomembno je pravilno in pravočasno obveščanje o prometni nesreči, kraju nezgode, številu udeležencev, saj je zelo pomembno, da so interventne službe, katere so pristojne za posredovanje v primeru nezgode, strokovno usposobljene ter da imajo potrebno reševalno opremo za zaščito ljudi in mesta nezgode. Predstavljen bo primer prometne nesreče na avtocesti, opremljenost interventnih služb ter ovire na poti do kraja nesreče.
Keywords: Hitro posredovanje, interventna vozila, prometne nesreče, varnost v cestnem prometu
Published: 21.12.2009; Views: 2477; Downloads: 111
.pdf Full text (5,16 MB)

34.
35.
Preiskovanje delovnih nezgod : diplomsko delo
Bojan Šestan, 2009, undergraduate thesis

Keywords: varstvo pri delu, nesreče, delovne nezgode, vzroki, kazniva dejanja, preiskovanje, ogled, diplomske naloge
Published: 07.01.2010; Views: 1947; Downloads: 268
.pdf Full text (547,60 KB)

36.
37.
38.
39.
40.
ANALIZA GORNIŠKIH NESREČ V ZADNJIH DESETIH LETIH PRI NAS
Tanja Grabner, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Gore že od nekdaj privlačijo človeka, a nesrečam v gorah se ni moč popolnoma izogniti in število nesreč z leti še narašča. Vzroki za to so predvsem neprimerna osebna oprema gornikov, nepoznavanje lastnih zmogljivosti in terena. V diplomskem delu je nesreča obravnavana z vidika preventive in tveganja, opisani so dejavniki tveganja in posledice. Navedene so vrste nesreč in nevarnosti s poudarkom na preventivi in izobraževanju. V empiričnem delu je predstavljena obravnava analiz nesreč v gorah, ki jo vsako leto pripravijo v Planinskem vestniku in objavijo pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. Obdobje med 1998 in 2008 je obravnavano z vidika vzrokov za nastale nesreče, starostne strukture ponesrečencev, letnega časa nesreče, dejavnost v času nesreče ter kraja, kjer je nesreča nastala. Dobljeni rezultati so pokazali, da je v obravnavanem obdobju najpogostejši vzrok nesreč v gorah padec. Med ponesrečenci prevladujejo osebe, stare med štirideset in devetinštirideset let. Največ nesreč je zabeleženih v poletnih mesecih juliju in avgustu, krajevno pa so nesreče najpogostejše v predelu Julijskih Alp. Med dejavnostmi v času nastanka nesreče prednjači hoja po poti. Število nesreč kljub velikim naporom PZS, GRZS, policije, lokalnih društev in drugih institucij z leti ne upada, temveč narašča.
Keywords: nesreče v gorah, alpinizem, planinstvo
Published: 03.03.2010; Views: 1454; Downloads: 147
.pdf Full text (2,61 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica