| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 198
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Varnost na prehodih za pešce na začetkih naselij
Nastja Belak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava varnost pešcev na prehodih za pešce na začetkih naselij. V teoretičnem delu so povzeti pravilniki in zakoni, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju infrastrukture za pešce. Predstavljeni so tudi vsi dejavniki, ki vplivajo na obnašanje ljudi v prometu, in kaj vse vpliva na nastanek prometnih nesreč z udeležbo pešcev. Na podlagi števila prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjih letih v Sloveniji, je izvedena analiza varnosti pešcev. Podani so predlogi ukrepov, s katerimi se lahko izboljša varnost na prehodih za pešce, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini. V zaključnem delu je na realnih primerih implementirana problematika varnosti prehodov za pešce na začetkih naselij, kjer so bile izmerjene hitrosti vozil in ocenjena stanja prehodov za pešce. Na podlagi izmerjenih podatkov in ocenitvi ostalih dejavnikov so podani primeri ureditve takšnih prehodov za pešce.
Ključne besede: prehodi za pešce, varnost, prometne nesreče, hitrosti, ukrepi
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 130; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

2.
Učinek preventivnega programa
Gregor Bratina, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava v sklopu magistrskega dela je bila namenjena preučevanju učinka preventivnega programa »Še vedno vozim, vendar ne hodim«, ki ga izvaja VOZIM, Zavod za inovativno izobraževanje na področju prometne varnosti. Ciljna skupina so bili dijaki srednjih šol, ki so na začetku svoje vozniške poti. V sodelovanju z zavodom VOZIM smo osnovali anketni vprašalnik. Nato smo se odpravili na srednje šole, kjer smo izvedli anketiranje tik pred in takoj po koncu preventivnega programa. Tako smo preverjali stališča mladih o prometni varnosti pred izvedbo in jih primerjali s stališči po izvedbi preventivnega programa. Na ta način smo izmerili učinek samega programa. Med drugim smo želeli ugotoviti, katere spremembe bi lahko uvedli, da bi se učinkovitost programa še izboljšala in kateri načini podajanja informacij so imeli največji učinek na poslušalce. V času raziskave smo bili soočeni z nekaj omejitvami, ki so vplivale na rezultate. Predvsem je bil to čas izvajanja programa, čas, ki smo ga imeli na razpolago za preverjanje učinka, in nepripravljenost dijakov za reševanje anket. Glede na rezultate lahko le deloma potrdimo učinkovitost preventivnega programa. Rezultati so razkrili, da ima program potencial in pozitivne učinke na poslušalce, vendar pa zaradi že naštetih omejitev tega ne moremo z gotovostjo potrditi. V rezultatih je namreč prihajalo do precejšnjih odstopanj. Kljub temu pa je vzpodbudno, da je raziskava pokazala pozitivne smernice tovrstnega programa.
Ključne besede: prometna varnost, preventivni program, prometne nesreče, mladi vozniki, učinek
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 145; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
Izobraževanja s področja planinstva in gorništva
Tjaša Rant, 2020, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih so planine in gore vse bolj obiskane. Slaba priprava na pot, pomanjkanje znanja in izkušenj ter želja po adrenalinskih podvigih pa so najpogostejši razlogi za nesreče v gorah. V Sloveniji imamo različne oblike in vrste izobraževanj, da bi čim več takšnih dogodkov preprečili. Strokovni kader je tisti, pri katerem pridobimo znanje in se ustrezno usposobimo, da varno dosežemo svoj cilj in se srečno vrnemo v dolino. V prvem poglavju magistrskega dela smo opredelili okolje in opisali problem, s katerim se ukvarja raziskava, namene, cilje, hipoteze in metode raziskovanja. V drugem poglavju smo opredelili pojem izobraževanje ter obrazložili, kaj pomeni planinstvo in kaj gorništvo. Predstavili smo Planinsko zvezo Slovenije in opisali vrste izobraževanj o planinstvu in gorništvu ter njihovo pomembnost za vzdrževanje varnosti v današnjem okolju. V tretjem poglavju smo predstavili raziskavo, na podlagi katere smo pridobili ključne podatke o planinskem in gorniškem izobraževanju ter navadah planincev in gornikov. Postavili smo deset raziskovalnih vprašanj in ugotovitve zabeležili v sklepu magistrskega dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom. Ob koncu smo predstavili mogoče rešitve in predloge, kako bi lahko z vključevanjem v planinska in gorniška izobraževanja izboljšali znanje pohodnikov in gornikov ter s tem zmanjšali število nesreč v gorah.
Ključne besede: planinstvo, gorništvo, izobraževanje, usposabljanje, nesreče v gorah
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 114; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

4.
Nesreče z lovskim orožjem pri izvajanju lova - študij primera
Rok Mastnak, 2020, diplomsko delo

Opis: Lovsko orožje predstavlja glavno orodje za lov, hkrati pa predstavlja nevarnost za nesreče z lovskim orožjem. Pri pregledu vzrokov, zakaj do nesreč prihaja, se kaže neprevidnost, lahkomiselnost, nepreračunljivost, prisotnost alkohola in tudi neznanje. Študij primera prikazuje, kako lovska organizacija zagotavlja varnost na lovih in kdo je odgovoren za posledice nesreč pri izvajanju lova. Kot vodilo skrbi za varen lov in ustrezne ukrepe služi lovska zakonodaja, lovska pravila, lovski priročniki ter ostalo strokovno gradivo. Pomembno vlogo prevencije pred nesrečami s strelnim orožjem so pravila obnašanja in pravila varnega rokovanja z orožjem. Ta pravila lovci vsakoletno obnavljajo s preskusom orožja in preizkusi strelskih sposobnosti lovca. Svetovna statistika kaže, da so nezgode pri izvajanju lova v upadanju in jih je po številčnosti manj kot nesreč pri ostalih dejavnosti na prostem. Sodna praksa se opredeli glede kazenske in civilne odgovornosti. Pri tem upošteva tudi deljeno odgovornost, kadar je bil vzrok za posledico na strani obeh strank, zaradi neupoštevanja pravil na lovu. Proučevali smo nesreče z lovskim orožjem pri izvajanju lova, kdo je za njih odgovoren, kako se tem nesrečam izognemo, kakšna so pravila ravnanja z orožjem, pravila varnosti in kako Lovska zveza Slovenije skrbi za redno usposabljanje in izobraževanje lovcev. Ugotovili smo, da večja kot je ozaveščenost lovcev na področju varnosti in kadar je veliko pozornosti namenjene preizkusu lovčevega orožja in njegovih strelskih sposobnosti, manj je nesreč, ki bi se zgodile zaradi uporabe lovskega orožja. Ugotovili smo še, da se največ nesreč na lovu sicer zgodi na individualnih lovih, kjer pa vzrok ni bilo lovsko orožje.
Ključne besede: diplomske naloge, lov, lovsko orožje, nesreče pri izvajanju lova, varnost, varno rokovanje z orožjem, civilna in kazenska odgovornost
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 183; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

5.
Brezpilotni zrakoplovi slovenske policije pri ogledih krajev prometnih nesreč
Pika Mihelič, 2020, diplomsko delo

Opis: Na slovenskih cestah se vsakodnevno srečujemo s prometnimi nezgodami, ki pogosto ovirajo promet, v najslabšem primeru pa zaradi postopka ogleda in ugotavljanja dejstev povzročajo dolge zastoje. Po mnenju strokovnjakov se lahko oglede izvede kakovostnejše in hitrejše z uporabo tehnoloških rešitev. Slovenska policija pri svojem delu že uporablja laserske skenerje za dokumentiranje kompleksnejših prometnih nesreč, temu komplementarna tehnologija pa je uporaba brezpilotnih zrakoplovov. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni klasični postopki ogleda kraja prometne nesreče in načini integracije brezpilotnih zrakoplovov v delovanje slovenske policije. S preučevanjem prednosti in slabosti obeh omenjenih tehnologij ter njuno primerjavo smo ugotovili, da se obe napravi uporabljata kot dodatna aktivnost poleg izvajanja klasičnih meritev na kraju in sta namenjeni predvsem prostorskemu umeščanju dogajanja in ne nadomeščanju zavarovanja ter dokumentiranja posameznih sledi. Prav tako smo poudarili možnosti skupne uporabe, predvsem kot rešitve za zagotavljanje natančnejših ogledov. V sodelovanju s slovensko policijo je bila izvedena simulacija prometne nesreče. Njen namen je bil opredelitev najprimernejšega načina preleta kraja, orisati postopke izdelave tridimenzionalnega modela v programu 3Dsurvey ter identificirati druge načine uporabe pridobljenih podatkov. Raziskava je pokazala, da je kombiniran način preleta kraja prometne nesreče najprimernejši za izdelavo tridimenzionalnega modela kraja. Na podlagi modela je bila izdelana računalniška skica, ki smo jo v nadaljevanju primerjali s klasično. S primerjavo razdalj izmerjenih z merskim trakom in tistih pridobljenih v računalniški skici so bili nanizani dejavniki, ki vplivajo na pojav odstopanj. Na koncu ponudimo nekaj priporočil za učinkovitejše delo z brezpilotnimi zrakoplovi, hkrati ugotovitve diplomske naloge odpirajo nova vprašanja in spodbujajo k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni zrakoplov, prometna nesreča, skica, tridimenzionalni model kraja prometne nesreče
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 319; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

6.
Prostorski vzorec prometnih nesreč zaradi vpilva alkohola
Tjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo daje vpogled v stanje prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola v Sloveniji v obdobju 2007–2017. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so pereči problem družbe in navsezadnje tudi države same, saj so stroški, ki so povezani s pitjem alkohola in prometnimi nesrečami, visoki. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so se v primerjavi s prejšnjimi desetletji zmanjšale, a kljub temu število teh še vedno ostaja visoko. V raziskavi smo uporabili geografske informacijske sisteme ter z javno dostopnimi podatki o prometnih nesrečah naredili prostorsko statistične analize, z namenom, da bi ugotovili v katerih slovenskih občinah je gostota prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti največja. Rezultate, ki smo jih dobili, smo povezali s socio-ekonomskimi kazalci posameznih občin, kot so število prebivalcev, izobrazba prebivalcev, indeks staranja prebivalcev, število registriranih vozil ter koeficient razvitosti občine. Ugotovili smo, da med njimi in prometnimi nesrečami zaradi alkoholiziranosti obstaja povezava.
Ključne besede: Prometne nesreče, alkohol, prostorski vzorec, socio-ekonomski kazalci.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 357; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

7.
Vloga pomožnih policistov ob naravnih in drugih nesrečah
Mateja Krajnc, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje, kdo so pomožni policisti v Republiki Sloveniji, kako poteka delo pomožnih policistov, za katere primere so vpoklicani. Kdaj ob naravnih in drugih nesrečah so največkrat vpoklicani, kako poteka njihovo usposabljanje ter katere so dejanske naloge, ki jih izvajajo na samem kraju nesreče. Zanimalo nas je tudi kakšne so njihove pravice in obveznosti in kakšni so pogoji za delo pomožnega policista ter kako poteka sodelovanje z drugimi službami ko dejansko privede do nesreče, na katero so vpoklicane vse intervencijske službe. Namen je bil pojasniti kakšno vlogo in pomen imajo pomožni policisti ob naravnih in drugih nesrečah ter ugotoviti kako pogosto je ta oblika sodelovanja v Slovenji sploh poznana. Zanimalo nas je tudi kako se delo pomožnih policistov razlikuje od redno zaposlenih policistov. Pomožni policisti pogosto pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah, kjer dobijo posebno vlogo kadar je treba nadomestiti redno zaposlene policiste, ki jih v tovrstnih nesrečah primanjkuje. V vseh nesrečah imajo enaka pooblastila kot aktivni policisti, razlika se kaže le v tem, da so na intervencijo vpoklicani le občasno, se pravi ob izrednih primerih, ko jih policija zares potrebuje. Po pogovoru z dolgoletnim pomožnim policistom smo ugotovili, da je njihovo delo še kako koristno, saj so na intervencijo vpoklicani kar dvakrat mesečno. Največkrat za naravne nesreče kot so večji požari in poplave, druge nesreče pa predvsem migracijska kriza za katero so pomožni policisti vpoklicani največkrat, sledijo pa jim še nesreče kot so prometne in železniške za takšne primere so vpoklicani manjkrat le ob večjih izrednih izjemah.
Ključne besede: diplomske naloge, policisti, naravne nesreče, druge nesreče, policija, sodelovanje
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 372; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Modeliranje prostorskega vzorca vremensko pogojenih cestnoprometnih nesreč v Sloveniji
Nina Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti trende in prostorski vzorec prometnih nesreč, ki so se v obdobju 2006–2017 končale s smrtjo ali hudo telesno poškodbo, v vseh slovenskih občinah in po posameznih vremenskih situacijah (dež, megla, veter, sneg, toča, jasno in oblačno vreme). Naši cilji so bili predstaviti prometne nesreče na splošno, pregledati trende prometnih nesreč na svetovni, evropski in državni ravni, predstaviti vpliv vremena na prometne nesreče, preučiti metode za proučevanje prostorskih vzorcev prometnih nesreč ter analizirati prostorski vzorec izbranih prometnih nesreč. Podatke o prometnih nesrečah smo pridobili na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in na Statističnem uradu Republike Slovenije, obdelovali smo jih s pomočjo programov Excel, ArcGIS 10.5 in R. Za vsako omenjeno vremensko situacijo smo izdelali prostorski vzorec, trend in standardizirano stopnjo prometnih nesreč. Izbrali smo spremenljivke, ki značilno vplivajo na število prometnih nesreč. Le-te smo v nadaljevanju transformirali s faktorsko analizo, da smo zagotovili pogoje uporabe linearnih modelov (nekoreliranost prediktorskih spremenljivk). Odvisne in neodvisne spremenljivke smo vstavili v model GWR, za katerega pa se je izkazalo, da ni dober napovedovalec števila prometnih nesreč, ko gre za posamezno vremensko situacijo. Posledično smo uporabili še metodo gradnje odločitvenega drevesa (ang. decision tree model). Sestavili smo algoritme, ki z zadovoljivo točnostjo napovedujejo število prometnih nesreč v posamezni občini glede na obravnavano vremensko situacijo. Kakovost modelov odločitvenega drevesa smo izmerili s pomočjo kazalcev: pojasnjen odklon (ang. explained deviance), MAE (ang. mean absolute error), RMSE (ang. ruth mean square error) in Moranov indeks avtokorelacije (ang. Moran's Index). Rezultati naloge imajo aplikativen pomen za snovalce strategije prometne varnosti na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: prometne nesreče, prostorski vzorec, vremenske okoliščine, geografsko obtežena regresija, odločitveno drevo
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 409; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

9.
Problematika ukrepanja slovenske policije v gorah na podlagi podatkov za obdobje 2013-2017
Marko Hriberšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali naloge in aktivnosti policije v gorah, ter analizirali statistične podatke za obdobje od leta 2013 do 2017. V prvem delu diplomskega dela smo na podlagi literature različnih avtorjev, dokumentov policije, virov iz spletnih strani, zakonodaje ter lastnih izkušenj, raziskali aktivnosti, ki jih obiskovalci v gorah največkrat počno, pri tem smo se osredotočili na dve najbolj osnovni panogi gorništvo in alpinizem. Ugotovili in preučili smo odgovornosti za nesreče v gorah, tako subjektivne kot objektive, in ugotovili njene vzroke, posledice in vrste. Policija varnostne dogodke, kadar je o njih obveščena, skoraj vselej preiskuje in ugotavlja znake kaznivega dejanja ali elemente prekrška. V diplomskem delu smo raziskali organiziranost policije za izvajanje nalog na zahtevnem terenu kot so gore, kjer takšne naloge izvajajo pripadniki posebne gorske policijske enote. Po naših ugotovitvah, bi bilo ukrepanje v gorah učinkovitejše, če bi bila enota organizirana kot samostojna stalna enota. Hkrati so predstavljeni predpisi in zakonodaja, ter druge organizacije, ki skrbijo za zagotavljanje varnosti v gorah. Ob določenih popravkih, že veljavnih predpisov, bi lahko policiji in drugim organizacijam omogočili ukrepanje ob ugotovljenih nepravilnostih in s tem pripomogli k večji varnosti v gorah. V drugem empiričnem delu smo na podlagi analize in primerjave statističnih podatkov pridobljenih od Policije in Gorske reševalne zveze Slovenije ugotovili, da se število nesreč in ukrepanj pristojnih služb v gorah z leti povečuje. Hkrati se povečuje število lahko telesno poškodovanih oseb, medtem ko hujše posledice, kot so smrt in huda telesna poškodba, z leti različno nihajo in se razlikujejo.
Ključne besede: diplomske naloge, policija, gorska posebna enota, gornik, nesreče, gore
Objavljeno: 07.06.2019; Ogledov: 334; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

10.
Skrb za varno delo v vrtcu ob izvajanju naravoslovnih dejavnosti
Katja Stoklas, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Skrb za varno delo v vrtcu ob izvajanju naravoslovnih dejavnosti sestavljata dve zaključeni celoti, ki pa se med seboj dopolnjujeta in nadgrajujeta – teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljeno vzgojno področje Narava in naravoslovne dejavnosti v vrtcu. Opredeljene so poškodbe in nesreče, ki ob naravoslovnih dejavnostih lahko nastanejo. Opisana je vloga otroka in odraslih pri skrbi za varnost ter podane smernice ravnanja, če do nesreč pride. Pridana je analiza Kurikuluma za vrtce (1999) s stališča poškodb in nesreč, kjer je ugotovljeno, da operativnih izhodišč ravnanja ni. V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave na vzorcu vzgojiteljic Vrtca Sonček pri OŠ Videm (N=6) o raziskovalnem problemu. Ugotovljeno je,da pri izvajanju naravoslovnih dejavnosti lahko pride do nesreče, nekatere vzgojiteljice imajo s tem tudi izkušnje, čeprav se po svojih najboljših močeh trudijo, da bi poškodbe in nesreče preprečile ter varnosti že pri načrtovanju dejavnosti posvetile dovolj pozornosti. So mnenja, da je izobraževanje v tej smeri zelo pomembno in bi se ga tudi same udeležile. Svojo pripravljenost za ukrepanje ocenjujejo kot dobro, pojasnijo, da za varnost otrok poskrbijo, kolikor je le mogoče, in sicer s skrbnim načrtovanjem, preverjanjem pripomočkov in lokacije. Otroku bi pomagale pri vsaki poškodbi.
Ključne besede: vzgojno področje Narava, naravoslovne dejavnosti, poškodbe in nesreče, znanje vzgojiteljic, ravnanje vzgojiteljic
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 404; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (389,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici