| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 212
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prednosti in slabosti uporabe varnostnega pasu med vožnjo z osebnim avtomobilom
Mojca Dovnik, 2022, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: prometne nesreče, varnostni pas, alkohol, vzorci poškodb, sodna medicina
Objavljeno v DKUM: 27.01.2023; Ogledov: 20; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
Reševalni pas ob zastoju na avtocestah in hitrih cestah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Matic Visočnik, 2022, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo proučevali reševalni pas ob zastoju na avtocestah in hitrih cestah. S pomočjo statističnih metod smo ugotavljali, kako prometne nesreče vplivajo na pretočnost prometa na avtocestah in hitrih cestah. Proučili in primerjali smo različne prometne ureditve držav članic Evropske unije ob zastojih na avtocesti ali hitri cesti. Ugotovili smo, da od 27 držav Evropske unije reševalni pas uporablja le 10 držav. Z anketnim vprašalnikom smo preverjali demografske značilnosti in strokovno usposobljenost anketiranih. Anketirani so podali subjektivno mnenje o njihovem ravnanju in ravnanju drugih voznikov v prometu. S pomočjo opisnih statistik smo prišli do spoznanja, da vsi anketirani poznajo pojem reševalni pas, prav tako se 90 % anketiranih v primeru zastoja vedno pravilno razvrsti. Na osnovi zapisanih rezultatov lahko zaključimo, da se stanje na področju poznavanja in upoštevanja pravil reševalnega pasu v Sloveniji izboljšuje. Na podlagi vseh zapisanih ugotovitev bomo tako podali predlog o poenotenju pravil na ravni Evropske unije, celoviti spremembi izobraževanja starejših voznikov in infrastrukturnih spremembah.
Ključne besede: reševalni pas, zastoji, prometne nesreče, prometna varnost, vozniki
Objavljeno v DKUM: 11.01.2023; Ogledov: 51; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

3.
Vpliv programa dodatnega usposabljanja na voznike začetnike : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Brina Slekovec, 2022, diplomsko delo

Opis: Voznike začetnike opredeljujemo kot voznike, kateri največkrat postanejo vzrok za nastanek prometne nesreče, saj jim primanjkuje izkušenj pri vožnji vozila. Kvalificiramo jih kot osebe, ki so vozniki motornega vozila do dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti in so vozniki motornega vozila dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja. Kot vozniki začetniki nimajo izkušenj in kilometrine, ki bi jim predstavljala občutek varnosti. V večini primerov je velik dejavnik, ki vpliva na način vožnje mladost, saj je le ta povezana z razposajenostjo, občutkom nepremagljivosti, preizkušnjami in precenjevanjem lastnih sposobnosti. Z željo, da bi znižali število tveganj za nastanek prometne nesreče med vozniki začetniki, so v Sloveniji 13. avgusta 2010 začeli z izvedbo programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike. Želeli smo ugotoviti vpliv programa dodatnega usposabljanje na teoretično usposobljenost voznikov začetnikov, vpliv »mladostniškega« razmišljanja na voznike začetnike kot tudi, ali udeležencem program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike predstavlja izgubo časa. Izdelali smo dva anketna vprašalnika, ki so jih udeleženci rešili pred začetkom in po koncu programa dodatnega usposabljanja. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo prišli do zaključkov, da se vozniki začetniki ne zavedajo posledic »mladostniškega« razmišljanja med vožnjo vozila, da program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike ne vpliva na teoretično znanje udeležencev in da udeleženci programa dodatnega usposabljanja za voznike začetnike ne vidijo kot izgubo časa.
Ključne besede: voznik začetnik, program dodatnega usposabljanja za voznike začetnike, prometna varnost Republike Slovenije, dejavniki tveganj za nastanek prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 100; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

4.
Varnost starejših pešcev v prometu : diplomsko delo
Esmera Bećirović, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena analiza prometne varnosti pešcev, še posebej pešcev, ki so starejši od 65 let. Namen je ugotoviti glavne dejavnike, ki vplivajo na prometno varnost pešcev in starejših pešcev, na podlagi analize prometnih nesreč za obdobje 2017-2021, ter poudariti značilnosti, ki imajo največji vpliv na varnost starejših pešcev. Analiza PN z udeleženimi pešci vseh starosti je dokazala, da je najpogostejši vzrok vseh tovrstnih PN neupoštevanje pravila o prednosti, in da se večina PN konča z lažjimi poškodbami. Podrobnejša analiza, ki upošteva samo pešce starejše od 65 let, pa je dokazala, da je za to starostno skupino najpogostejši vzrok PN premiki z vozilom ( kar 27% vseh PN z lažjimi, hudimi poškodbami ter s smrtnim izidom) ter neupoštevanje pravila o prednosti (24% omenjenih PN). Analiza je tudi poudarila, da 67% PN je imelo kot posledice lažje telesne poškodbe ter 33% PN se je končalo s hudimi poškodbami ali s smrtnim izidom. Če se osredotočimo na hude poškodbe PN in na PN s smrtnim izidom, je najpogostejši vzrok tega tipa nesreč je neupoštevanje pravila o prednosti. Podobno ugotavljamo za starejše pešce. Na koncu smo tudi predlagali morebitne ukrepe za izboljšavo stanja prometne varnosti pešcev, torej tehnične ukrepe s področja infrastrukture in mehke ukrepe s področja izobraževanja, delavnice za povečanje znanja o prometni varnosti.
Ključne besede: starejši pešci, varnost prometa, statistična analiza, prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 145; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

5.
Analiza prometne varnosti v času epidemije covid 19
Semra Ruvić, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo opisuje stanje prometne varnosti za območje Slovenije v treh letih pred epidemijo – od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2019 – in v letu 2020, ko je bila razglašena epidemija covid-19. Glede na to, da se v letu 2020 epidemija ni začela v januarju, smo upoštevali in navedli posamezne ukrepe vlade, ki so pomembneje vplivali na promet, in jih tabelarno predstavili. Leto 2021 smo obravnavali tudi z vidika prometnih nesreč (PN). Za analizo prometne varnosti smo uporabili podatke o številu PN in jih podrobneje opisali skozi merila, kot so udeleženci, posledice, vzroki PN, vrsta ceste in mesec dogodka PN. Upoštevali smo tudi podatke o povprečnem letnem dnevnem prometu (PLDP). Na podlagi podatkov triletnega obdobja smo izračunali povprečje in pričakovanja za leto 2020 oziroma trend. Rezultate smo primerjali z dejanskimi podatki iz leta 2020 in podatki iz leta 2021. Med dobljenim podatki za opazovana leta smo naredili primerjavo tako med številom PN kot med PLDP. Na koncu smo s pomočjo Pearsonovega in Spearmanovega testa izračunali koeficient korelacije, intervale zaupanja in povprečno stopnjo spremembe ter izsledke predstavili.
Ključne besede: prometna varnost, prometne nesreče, analiza prometnih nesreč, epidemija covid-19, statistična analiza
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 129; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
Mednarodni standardi na jedrskem področju : pregled največjih jedrskih nesreč in kaj smo se iz njih naučili
Emil Žgajner, 2022, diplomsko delo

Opis: Jedrska varnost je kompleksen pojem, ki predstavlja varnostni izziv po celem svetu. V javnosti je dobil pojem največjo pozornost ob pojavu jedrskih nesreč. V zgodovini je bilo teh kar nekaj in nekatere so pustile negativen pečat, o katerem je govora tudi danes. Najbolj odmevne jedrske nesreče so se zgodile v Černobilu, Fukušimi-Daiči in na Otoku treh milj. Poleg tega, da so jedrske nesreče pripomogle k temu, da ima jedrska energija negativen prizvok, pa se je zaradi njih izboljševala jedrska varnost. Proces zagotavljanja varnosti na jedrskem področju se nenehno nadgrajuje in predstavlja ključni element zaradi katerega se države po svetu povezujejo in usklajujejo svojo zakonodajo z mednarodnimi standardi. Mednarodni standardi predstavljajo rdečo nit na jedrskem področju in z njimi je usklajena tudi zakonodaja Republike Slovenije. Slovenija uspešno sledi mednarodnim smernicam in zagotavlja vse potrebno za uspešno zagotavljanje jedrske varnosti. To vključuje tudi mednarodne konvencije na področju jedrske varnosti. Podpisnice teh konvencij so tudi večinoma vse države članice EU. Ena izmed pomembnejših je Konvencija o jedrski varnosti, ki zajema področje varnosti jedrskih elektrarn. Glavne organizacije, ki zagotavljajo mednarodne standarde in zakonodajo na jedrskem področju so MAAE (Mednarodna agencija za atomsko energijo), EURATOM (Evropska skupnost za atomsko energijo) in NEA (Agencija za jedrsko energijo). Povpraševanje po jedrski energiji v svetu narašča, zato se bo proizvajanje jedrske energije v prihodnosti še povečalo. Jedrska varnost bo dobila tako še večji pomen, strokovnjaki na tem področju in mednarodne organizacije pa bodo podvržene novim izzivom zagotavljanja le-te.
Ključne besede: diplomske naloge, jedrske elektrarne, nesreče, mednarodni predpisi, jedrska varnost
Objavljeno v DKUM: 25.03.2022; Ogledov: 379; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (750,69 KB)

7.
Analiza prometnih nesreč II. kategorije : diplomsko delo
Mitja Kodrič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana analiza prometnih nesreč ll. kategorije z lahko telesno poškodbo od leta 2015 do 2019 v Republiki Sloveniji in na Ptuju. Za razumevanje besedne zveze analiza prometnih nesreč ll. kategorije smo proučili definicije in razlage pomena prometnih nesreč, zakonodajo, opredelili smo jih glede na vrsto, opredelili osnovne podatke in predstavili psihološko obravnavo prometnih nesreč. Analizirali in primerjali smo absolutne in relativne kazalnike prometne varnosti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji in na Ptuju; dejavnike, ugotovljene vzroke in posledice glede na vlogo in število udeležencev ter povzročiteljev s pomočjo statističnih podatkov. Ugotovili smo, da je Ptuj manj varen v primerjavi z Republiko Slovenijo glede prometne varnosti v cestnem prometu v prometnih nesrečah ll. kategorije z lahko telesno poškodbo in pri lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah ll. kategorije. Znižalo pa se število omenjenih nesreč, število udeležencev in povzročiteljev v obeh okoliših. Nato smo poiskali mesta zgostitve omenjenih nesreč na Ptuju in analizirali najbolj kritična mesta na Ormoški cesti, na oziroma ob Minoritskem trgu in na cesti, ki pelje čez Puhov most. Na koncu smo na podlagi ugotovljenih vzrokov zapisali ugotovljene predloge za izboljšanje stanja prometne varnosti na Ptuju z vidika prometnih nesreč ll. kategorije.
Ključne besede: prometne nesreče, absolutni in relativni kazalniki v cestnem prometu, analiza, nevarna mesta, lahka telesna poškodba
Objavljeno v DKUM: 10.03.2022; Ogledov: 723; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

8.
Odločitveni model usposobljenosti zaposlenih v zdravstveni negi za delo v izrednih razmerah
Sabina Slovenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Naši cilji so bili ugotoviti, kaj zaposleni v zdravstveni negi potrebuje za ukrepanje v izrednih razmerah in nato izdelati model usposobljenosti zaposlenega v zdravstveni negi za delo v izrednih razmerah s pomočjo metodologije DEX. S pregledom teorije s področja izrednih razmer, poklicnih kompetenc medicinskih sester in načina usposabljanja delavcev smo osnovali teoretična izhodišča za izdelavo magistrskega dela. Oblikovali smo ekspertno skupino, s katero smo na podlagi strokovne literature in osebnih izkušenj pri delu v zdravstvu določili kriterije, ki so potrebni za delo v izrednih razmerah. Pripravili smo tudi dva vprašalnika, ki sta kot kriterija vključena v model. Kot izredne razmere smo določili množične nesreče. S pomočjo DEX metodologije smo naredili model, katerega smo validirali na petih kandidatih. Z rezultati smo zadovoljni, saj smo dobili v pogled v znanje pri delu ob množični nesreči in videli, kje so primanjkljaji in priložnosti za izboljšanje. Izkazalo se je, da so zaposleni več kot primerni za delo v izrednih razmerah. Kljub temu so bili slabše ocene deležni vsi kandidati pri usposabljanju, saj so imeli izobraževanje pred več leti. Povzamemo lahko, da so zaposleni v zdravstveni negi strokovno podkovani za delo, ki ga opravljajo, vendar je prisoten deficit pri obiskih tečajev in usposabljanj na področju množičnih nesreč, zato bi bilo na tem področju potrebno več narediti.
Ključne besede: izredne razmere, množične nesreče, DEXi, usposabljanje, kompetence.
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 361; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (699,44 KB)

9.
E-Skiroji v cestnem prometu : diplomsko delo
Aleksija Rainer, 2021, diplomsko delo

Opis: Električni skiroji, znani kot e-skiroji, so postali eden izmed bolj zaželenih izdelkov na trgu. So lahki, udobni, enostavni za uporabo in idealni za hitro vožnjo po prometnih urbanih področjih. So okolju prijazni in pomagajo pri odpravljanju zastojev v mestnih središčih ter pri pomanjkanju parkirnih mest. Kljub veliko prednostim prinašajo tudi nekatere slabosti in nevarnosti. Ker jih drugi udeleženci v prometu težje zaznajo, lahko hitro privede do prometne nesreče in nastanka poškodb. V diplomski nalogi smo opisali električne skiroje, njihove tehnične karakteristike (e-skiroja Xiaomi Pro 2), prednosti, slabosti in nevarnosti e-skirojev v prometu, zakonodajo ter zavarovanje mikro mobilnosti, pod katero spadajo tudi električni skiroji. Prikazali smo tudi statistične podatke nesreč z e-skiroji v Sloveniji za leto 2019, 2020 in 2021 (januar–junij), podatke ankete neuporabnikov in uporabnikov e-skirojev ter analizo vožnje z e-skirojem Xiaomi M365 Pro. Ugotovili smo, da ni veliko prometnih nesreč z e-skiroji, ponavadi gre za prometne nesreče z bočnim trčenjem pri neupoštevanju pravil o prednosti, z lažjimi poškodbami. Podatki anket kažejo, da vozniki e-skirojev upoštevajo navodila in zakone. Anketirancem se e-skiro ne zdi nevaren, prometnih nesreč in konfliktov skoraj ni, povprečna vožnja je 15 minut, glavni razlog uporabe e-skiroja je izogib gneči in prihranek s časom.
Ključne besede: električni skiro, cestni promet, varnost v cestnem prometu, prometne nesreče, anketiranje
Objavljeno v DKUM: 14.09.2021; Ogledov: 804; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

10.
Računovodske in davčne posledice naravnih nesreč
Nika Janša, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko so zaradi klimatskih in drugih sprememb naravne nesreče vse bolj pogoste. Podnebni scenariji kažejo, da bodo v Sloveniji zaradi globalnih podnebnih sprememb prihodnja desetletja toplejša, vse več bo poplav in skrajnih vremenskih pojavov, na kar se moramo pripraviti. Lahko rečemo, da je Slovenija globalno slabo pripravljena na podnebne spremembe, okolijski ukrepi pa bodo še naprej pomanjkljivi oziroma celo okolju škodljivi. Hkrati pa se bodo posledice naravnih nesreč kazale v obliki nastale škode v gospodarstvu, kmetijstvu in drugod. Naravne nesreče povzročijo škodo v Sloveniji skoraj vsako leto. Posledice naravnih nesreč je treba odpraviti v najkrajšem možnem času in tako preprečiti nastanek dodatne škode. V gospodarstvu je ključnega pomena kakovostna obnova, ki je sicer nekoliko dražja, vendar učinkovitejša. Pravni sistem v Sloveniji omogoča učinkovito pomoč gospodarstvu v primeru naravne nesreče. Sredstva v prvem interventnem ukrepu se dodelijo v prvih mesecih po nastanku nesreče. Drugi interventni ukrep sredstva dodeli na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, vendar je postopek nekoliko daljši, saj sredstva niso takoj na voljo. Kljub nastali škodi in z njo povezanimi odhodki, je lahko poslovni izid iz poslovanja pozitiven, saj lahko posamezniki ter podjetja nastalo škodo zavarujejo, prav tako pa jim na pomoč priskoči država. Poplave, žled in neurja s točo so višje sile, ki v nekaterih primerih dovoljujejo posebno davčno obravnavo. Hkrati pa so naravne nesreče eno izmed meril za odobritev odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega plačila davka. Ker želimo raziskati naravne nesreče in njihov vpliv na okolje v skupini Impol 2000, d. d., bomo v podjetju skušali dobiti informacije o skrbi za okolje in o načrtih za prihodnost glede zmanjšanja negativnih vplivov na okolje. Zanimalo nas bo predvsem, kako obravnavajo naravne nesreče v podjetju in kako poteka odprava posledic naravnih nesreč.
Ključne besede: naravne nesreče, škoda, računovodske posledice, davčne posledice, tveganje
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 618; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici