| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnavanje mest zgostitev prometnih nesreč v primeru omejenih prostorskih možnosti - primer križišča Žiri (Idrija)
Boštjan Zorec, 2009, diplomsko delo

Opis: Pri vseh pimerih nastanka prometnih nesreč so prisotni trije dejavniki in sicer voznik, vozilo in okolje, od katerih ima največji vpliv voznik, vozilo je v tem primeru objekt upravljanja, okolje pa je vozniku vir informacij za definiranje stanja. Pridobivanje in analiziranje podatkov o mestu zgostitev prometnih nesreč ja najpomembnejše opravilo pri ugotavljanju vzrokov nastanka prometnih nesreč. Le s točno ugotovitvijo vzrokov nastanka prometnih nesreč, lahko te vzroke uspešno eliminiramo.
Ključne besede: prometna varnost, križišča, prometna nesreča, črna točka
Objavljeno: 09.02.2009; Ogledov: 2630; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (7,28 MB)

2.
NALET VOZILA NA PEŠCA
Miladin Mihajlović, 2009, diplomsko delo

Opis: Pešci so v današnjem času vse več izpostavljeni nevarnostmi v prometu. Kot udeleženci v cestnem prometu spadajo med najbolj ogrožene prometne udeležence. Pogosto so žrtve prometnih nezgod zaradi neustreznega ravnanja voznikov, svojih napak ali zaradi neustrezno urejenih površin za pešce. Diplomska naloga zajema problematiko pešcev na območju Policijske uprave Slovenj Gradec. Obdelana je analiza prometnih nesreč z udeleženimi pešci za obdobje 2003 – 2007. Predstavljene so nesreče, v kater
Ključne besede: pešec, prometna nesreča, nalet vozila na pešca, statistika prometnih nesreč
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 2701; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (15,40 MB)

3.
ALKOHOL IN NJEGOV VPLIV PRI NASTANKU PROMETNIH NESREČ
Amir Osmanagić, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen alkohol in njegov vpliv pri prometnih nesrečah. Odnos med človekom in alkoholom v veliki meri določa okolje, ki s svojim vrednostnim sistemom vpliva na sprejemljivost pitja. Najpomembnejši del okolja je družina, kjer si izoblikujemo svoj odnos do alkohola. Ljudje, ki izhajajo iz družine, kjer je eden ali več članov odvisnih od alkohola imajo glede na podatke iz različnih raziskav od dva do šestkrat več možnosti, da bodo imeli težave z alkoholom. Raziskave so pokazale, da je med tistimi, ki so začeli piti bolj zgodaj večja verjetnost, da bodo postali odvisni od alkohola in tudi v večjem odstotku povzročitelji ali žrtve nesreč.
Ključne besede: alkohol, promet, prometna nesreča, statistika
Objavljeno: 24.03.2009; Ogledov: 2762; Prenosov: 521
.pdf Celotno besedilo (972,50 KB)

4.
SISTEM PREGLEDOVANJA VARNOSTI OBSTOJEČIH CEST
Helena Žnidarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja zasnovo sistema pregledovanja cest z vidika prometne varnosti (RSI - Road Safety Inspection / inšpekcijski nadzor varnosti na cestah), upoštevajoč vse vrste udeležencev v prometu in njihove zaščite z namenom izboljšanja prometne varnosti cest in njihovega okolja. S sistematičnim pregledovanjem cest in vodenjem evidenc o pomanjkljivostih na cestah je možno še pravočasno preprečiti prometne nesreče, pri katerih je v večji ali manjši meri kot dejavnik tveganja vključena cesta s svojo okolico. V njem je vsebina predstavljena v obliki vprašanj, ki si jih mora sistematično zastavljati vsak pregledovalec ceste, načrtovalec prometnih ureditev, recenzent projektne in druge dokumentacije, s katero se načrtujejo ceste. Poudarek je dan na pregledu ceste z upoštevanjem zaznavanja ceste s strani voznikov motornih vozil in varovanjem ranljivih udeležencev v prometu.
Ključne besede: pregledovanje varnosti cest, prometna varnost, prometna nesreča, črna točka,
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2256; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (9,49 MB)

5.
RAZVOJNI VIDIKI CESTNOPROMETNIH DELIKTOV V KAZENSKEM ZAKONIKU
Simon Švarc, 2009, diplomsko delo

Opis: Razvoj cestnoprometnih deliktov je kompleksen in že velikokrat obravnavan. Od čistega ogrozitvenega do poškodbenega in malomarnostnega delikta, od zanemarljivih do zelo visokih kazni zapora se vije pot k varnosti v cestnem prometu. V diplomski nalogi so predstavljeni nekateri temeljni pojmi v kazenskem pravu, ki so nujni za razumevanje kaznivih dejanj v cestnem prometu. Na kratko je opisan zgodovinski razvoj od obdobja Kraljevine Jugoslavije do danes in natančno obdelano šest kaznivih dejanj v Kazenskem zakoniku, ki inkriminirajo dejanja zoper varnost cestnega prometa. To so povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, novo kaznivo dejanje predrzne vožnje, ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, opustitev nadzorstva v javnem prometu in zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči. Naša ureditev je primerjana s predpisi Nemčije, Avstrije in Hrvaške kot bližnjimi sosedami in s primerljivim potekom prometa. Opisana sta prepoved vožnje motornega vozila in odvzem vozniškega dovoljenja kot dve vrsti kazenskih sankcij v cestnem prometu in predstavljeni dve kazenski ovadbi, in sicer zoper osumljenca predrzne vožnje in osumljenca povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti.
Ključne besede: Cestnoprometni delikt, kazensko pravo, prometna nesreča, malomarnost, kazenska ovadba.
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 1969; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (582,54 KB)

6.
ODGOVORNOST LETALSKIH PREVOZNIKOV
Katarina Ravnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjih stotih letih se je s hitrim razvojem letalstva pričelo razvijati tudi letalsko pravo. Kljub temu, da le - to sodi med najmlajšo transportno panogo, pa lahko potrdimo, da je v zelo kratkem času doseglo velik napredek. Veliko mitov in zgodb govori o več ali manj uspešnih poskusih letenja, vendar pa kot prva, ki jima je uspelo osvojiti nebo in poleteti z motornim letalom, štejemo brata Wright (1903). Temu je sledila prva svetovna vojna, ki je doprinesla hiter razvoj letalstva, predvsem razvoj letal v izvidniške vojaške namene. Kasneje so se zaradi velikega povpraševanja po čim hitrejšem transportu začela množično graditi lelališča in mednarodne letalske linije. Sorazmerno s povečanjem prometa pa je raslo tudi število letalskih nesreč, katere so se povečini končale z večjo gmotno škodo in tudi s smrtnimi žrtvami. Za ureditev stanja v letalskem prometu in zagotovitve odgovornosti letalskih prevoznikov do potnikov in tovora, je bilo nujno potrebno postaviti zakonske okvire, kateri pa so zaradi same narave dejavnosti morali presegati tudi nacionalne meje. Čikaška konferenca je mejnik v kodificiranju in legislaciji mednarodnega letalskega prava in velja za primarni vir mednarodnega letalskega javnega prava. V večini držav je do nedavnega veljal varšavski sistem, ki pa je doživel kar nekaj sprememb in dopolnitev. Montrealska konvencija je stopila korak naprej in odpravila zgornjo mejo višine odgovornosti letalskega prevoznika v primeru smrti ali poškodbe potnika in tako postavila nov mejnik v zračnem prevozu.
Ključne besede: odgovornost letalskega prevoznika, neomejena odgovornost, odškodninska odgovornost, letalsko pravo, odškodnina, mednarodno pravo, mednarodne konvencije, Varšavska konvencija, Montrealska konvencija, letalska nesreča.
Objavljeno: 10.02.2010; Ogledov: 3358; Prenosov: 498
.pdf Celotno besedilo (412,90 KB)

7.
PROFIL VOZNIKA POVZROČITELJA NESREČE NA NIVOJSKEM PREHODU CESTE ČEZ ŽELEZNIŠKO PROGO
Žiga Krajnc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja nesreče in prikazuje ukrepe za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo. Poudarek je predvsem na vozniku povzročitelju nesreče na nivojskem prehodu ceste preko železniške proge. Varnost je neko stanje, ko smo zavarovani pred nevarnostjo oziroma ko želimo nekaj preprečiti. Po zakonskih določilih ima vlak ali drugo tirno vozilo prednost pred cestnimi vozili. Vsi nivojski prehodi čez železniško progo morajo biti urejeni s predpisi, da bi bilo čim manj nesreč. Cilj je preprečevati nesreče na nivojskih prehodih ceste čez železniške proge, katerih posledice so materialna škoda, lažje poškodbe, težje poškodbe in smrt ljudi, ki prečkajo nivojski prehod ceste čez železniško progo. Obstajajo različni varnostni ukrepi, za zagotavljanje varnosti udeležencev v cestnem prometu. V Republiki Sloveniji poznamo in uporabljamo različne načine za zavarovanje oziroma označevanje prehodov ceste čez železniško progo: Andrejev Križ, svetlobni signali, polzapornice in zapornice. Kljub vsem signalnovarnostnim napravam in opozorilom prihaja do velikega števila nesreč na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo. Zaradi tega dejstva sem se odločil za diplomsko nalogo z naslovom: »Profil voznika povzročitelja nesreče na nivojskem prehodu ceste čez železniško progo«, v kateri obravnavam temo o varnosti v železniškem prometu. V jedru diplomske naloge je predstavljen profil voznika povzročitelja nesreče na nivojskem prehodu ceste čez železniško progo. Dejansko diplomsko delo obravnava vzorec voznika v cestnem vozilu, ki ni upošteval s tem prometnih določil zakonov oziroma na osnovi zakona izdanih pravilnikov. To so vozniki, ki najpogosteje povzročijo nesrečo na nivojskem prehodu ceste preko železniške proge. Če bi ti vozniki upoštevali pravila in signalizacijo na nivojskih prehodih ceste preko železniške proge, bi bilo prometnih nesreč na nivojskih prehodih v velikem številu manj. Te ljudi je potrebno izobraziti in jih pripravili do doslednega upoštevanja pravil, saj bi s tem rešili življenja, zmanjšali poškodbe ter zmanjšali materialno škodo, ki nastane pri nesreči na nivojskem prehodu ceste preko železniške proge.
Ključne besede: Ključne besede: varnost, profil voznika, nesreča, nivojski prehod
Objavljeno: 10.09.2010; Ogledov: 2303; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

8.
OBRAVNAVANJE MESTA ZGOSTITEV PROMETNIH NESREČ NA PRIMERU CESTE G2-107, ODSEK 1275 (ŠENTJUR-MESTINJE), STACIONAŽA OD KM 5.940 DO KM 6.140
Boštjan Budja, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri vseh primerih nastanka prometnih nesreč so prisotni trije dejavniki in sicer voznik, vozilo in okolje, od katerih ima največji vpliv voznik, vozilo je v tem primeru objekt upravljanja, okolje pa je vozniku vir informacij za definiranje stanja. Pridobivanje in analiziranje podatkov o mestu zgostitev prometnih nesreč je najpomembnejše opravilo pri ugotavljanju vzrokov nastanka prometnih nesreč. Le s točno ugotovitvijo vzrokov nastanka prometnih nesreč, lahko te vzroke uspešno eliminiramo. Pri odpravljanju vzrokov nastanka prometnih nesreč lahko obstaja eden ali več ukrepov za izboljšanje in eliminacijo konfliktnih mest. Vsak pomeni določeno stopnjo izboljšave, sledijo pa si od manj do bolj učinkovitih.
Ključne besede: cestni promet, črna točka, prometna varnost, prometna nesreča, varnost v cestnem prometu, zagotavljanje prometne varnosti…
Objavljeno: 17.09.2010; Ogledov: 2086; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (11,05 MB)

9.
NESREČE PRI DELU IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELODAJALCA
Janja Jurič, 2010, diplomsko delo

Opis: Vsaka nezgoda ima svoj vzrok, ki je sestavljen iz več dejavnikov. Najdemo jih v človeku in v delovni okolici, v splošnem pa razlikujemo dve vrsti vzrokov, in sicer objektivne (materialne) in subjektivne (človeške) vzroke. Da bi se število nezgod v največji možni meri zmanjšalo, ima delodajalec številne obveznosti za zagotovitev varnega in zdravega dela. Ena izmed teh je izdelava in sprejem izjave o varnosti, s katero določi način in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in jo mora dopolnjevati ob vsaki novi nevarnosti in spremembi ravni tveganja, sestavni del pa je ocena tveganja, katere cilj je vnaprej zagotoviti, da se nihče ne bo poškodoval ali zbolel zaradi dela. Vse pravice in obveznosti tako delodajalca kot tudi delavca so jasno opredeljene v Zakonu o delovnih razmerjih in v Zakonu o varnosti in zdravju pri delu. Z ekonomskega vidika je pomemben vpliv varstva pri delu na gospodarjenje podjetja in na narodno ekonomijo. Tako lahko na ravni države, na ravni podjetja in na ravni delavca opazujemo različne interese za učinkovito in uspešno varnost in zdravje pri delu ter primerjamo, kakšen je vpliv posledic poškodb pri delu za posamezno raven. Ločimo dve vrsti stroškov, ki so povezani z varstvom in nezgodami, in sicer neposredni stroški in posredni stroški, izgube. Manj nezgod in poškodb pri delu pomeni tudi manjše narodno gospodarske stroške, kar pomeni, da odgovornost in finančne obremenitve nosi tudi država poleg delodajalcev. Le zdrav delavec na urejenem delovnem mestu je najbolj produktiven delavec in zato so vlaganja v varnost in zdravje pri delu postala tudi eden od parametrov za ocenjevanje uspešnosti podjetja. Posebej pomembna je odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki je delavcu nastala zaradi poškodbe pri delu ali v zvezi z delom. Za nastanek te vrste odgovornosti morajo biti izpolnjene splošne predpostavke splošnega civilnega delikta (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza in krivda). Sodišče mora v vsakem konkretnem primeru najprej ugotoviti ali se je delavec poškodoval pri delu ali v zvezi z delom in če so podani pogoji za subjektivno ali objektivno odškodninsko odgovornost. Najpogostejši ugovor delodajalca je, da je tudi delavec sam delno prispeval k nastanku škode (neskrbno ravnanje) in v tem primeru delodajalec nosi dokazno breme, na določitev deleža odgovornosti delodajalca pa vpliva več dejavnikov. Lahko pa je podana tudi kazenska odgovornost delodajalca zaradi ogrožanja varnosti pri delu po 201. členu KZ-1. V Sloveniji je za odločanje v individualnih delovnih sporih med delodajalcem in delavcem pristojno delovno sodišče. Delavec lahko od delodajalca oziroma zavarovalnice v odškodninskem zahtevku zahteva povrnitev vse škode, ki nastane v zvezi z nesrečo pri delu, ki lahko obsega tako premoženjsko (navadna škoda in/ali izgubljeni dobiček) kot tudi nepremoženjsko škodo. Namen teh zahtevkov je, da se za vsako nastalo škodo posebej odmeri pravična oziroma t.i. popolna odškodnina. Na tem področju je praksa slovenskih sodišč kar obsežna. Iz statističnih podatkov o nesrečah pri delu v Sloveniji za leto 2009 izhaja, da je bilo prijavljenih 15.011 nezgod. Inšpektorji so bili obveščeni o 23 nezgodah pri delu, v katerih se je smrtno poškodovalo 25 delavcev, obravnavali pa so jih 22. Glavni vzrok smrti je bilo prevozno sredstvo, sledi padec z višine, delovanje električnega toka in porušitev gradbene konstrukcije. Inšpektorji so opravili 7.716 pregledov in ugotovili 15.542 kršitev s področja varnosti in zdravja pri delu. Zadnja leta ugotavljajo iste nepravilnosti, precej več kot v preteklih letih pa je bilo ugotovljenih vsebinskih pomanjkljivosti pri izjavah o varnosti.
Ključne besede: nesreča pri delu, izjava o varnosti, ocena tveganja, stroški varstva, odškodninska odgovornost, odškodnina
Objavljeno: 04.11.2010; Ogledov: 8581; Prenosov: 953
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

10.
NEVARNI CESTNI ODSEKI PO MNENJU MOTORISTOV
Simona Kirar, 2010, diplomsko delo

Opis: Povzetek Vozniki enoslednih vozil so v prometu ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v cestnem prometu. Predvsem zaskrbljujoč je podatek, da je stopnja težavnosti prometnih nesreč, v katerih so udeleženi motoristi, zelo visoka. Stopnja tveganja prometne nesreče s smrtnim izidom pri motoristih je 18 krat večja kot pri voznikih avtomobilov. Različne raziskave kažejo, da se stopnja tveganja z leti povečuje. Do leta 1996 so motoristi predstavljali 9,5% vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč, leta 2006 je v prometnih nesrečah v državah EU umrlo 6200 voznikov motorjev, kar predstavlja že 16% vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč, pri čemer je bilo opravljenega le 2% vsega prometnega dela. Namen naloge je ugotoviti lokacije in resnične vzroke za nastanek prometnih nesreč voznikov koles z motorjem in motornih koles na državnih cestah, ki izhajajo iz voznika, vozila in okolja oz. ceste. Ugotoviti je potrebno lokacije mest zgostitev prometnih nesreč motoristov na državnih cestah in izvir vzrokov za nastanek prometnih nesreč ter predlagati ukrepe za eliminiranje tistih vzrokov, ki izhajajo iz ceste oz. njenega projektiranja, gradnje in vzdrževanja. Cilja naloge sta dva: • zmanjšanje števila prometnih nesreč med vozniki enoslednih motornih vozil in • zmanjšanje deleža umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v prometnih nesrečah
Ključne besede: motorno kolo, nevaren cestni odsek, anketno delo, prometna nesreča
Objavljeno: 06.12.2010; Ogledov: 2337; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici