SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA OBDAVČITVE DOHODKOV IZ ZAPOSLITVE MED SLOVENIJO IN POTRUGALSKO
Tamara Čander, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Evropska unija urejanje davkov prepušča državam članicam, skupna so le določena načela, po katerih se morajo države članice ravnati. Tako vlade držav članic nosijo odgovornost za raven neposrednega obdavčevanja. Davčni sistem ni zasnovan na vnaprej definiranih načelih in principih, temveč je odraz kompromisa različnih političnih sil, ki so podvržene zgodovinskemu razvoju in željam po uvajanju novih dajatev. Slovenija in Portugalska sta zaradi zahtev Evropske unije po harmonizaciji davčnih sistemov in teženj gospodarstva, davčno področje že večkrat reformirali. Kljub tem težnjam, pa se državi razlikujeta v enoti obdavčenja, davčnih stopnjah in dohodninskih razredih, olajšavah ter socialnih prispevkih. Z administrativnega vidika med njima ni bistvenih razlik. Slovenija in Portugalska imata sklenjen sporazum o preprečevanju dvojnega obdavčenja, kar omogoča pravičnejšo obdavčitev nerezidentov. Bistvene ugotovitve so, da lahko Portugalci uveljavljajo dodatne olajšave, ki jih ZDoh-2 ne pozna ali pa so po IRS njihovi zneski višji kot za slovenske državljane po ZDoh-2. Enota obdavčenja v Sloveniji je posameznik, na Portugalskem pa družina, kar zagotavlja večje prihranke, predvsem pri zakoncih, katerih dohodki se močno razlikujejo. Socialni prispevki v Sloveniji znašajo skupno 38,2%, na Portugalskem pa 34,75%, pri čemer so prispevki delojemalcev na Portugalskem samo 11%, v Sloveniji pa 22,1 %. Manjši socialni prispevki, višje davčne olajšave ter večje število dohodninskih razredov vodijo do manjših zneskov za plačilo dohodnine in večje plače za izplačilo. Predlagamo, da se v Sloveniji stopnja prispevkov zniža in da se uvede zgornja meja zneska za plačilo. Prav tako je potrebno urediti dohodninske razrede in prehode med njimi.
Ključne besede: davčni sistem, dohodnina, rezident/nerezident, dohodki iz zaposlitve, enota obdavčenja, davčna stopnja, akontacija dohodnine, socialni prispevki
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1617; Prenosov: 129 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (986,98 KB)

2.
OBDAVČITEV DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA
Tina Peklar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan dohodek iz delovnega razmerja, ki se obdavčuje z dohodnino. Bralcu sem želela podati celosten vpogled na obravnavano področje, zaradi česar ga skušam preko kratkega orisa zgodovinskega vidika in pojasnitve nekaterih splošnih pojmov pripeljati do ureditve kot jo narekuje veljavna zakonodaja. Tematiko obravnavam zlasti s stališča davčnega zavezanca, zato so poleg posameznih elementov ki vplivajo na obdavčitev, kot so olajšave, prispevki, akontacija itd., predstavljene še nekatere dodatne kategorije- konkretni izračuni, zakonodajna ureditev in primerjava višine osebnega dohodka v Avstriji ter dvojna obdavčitev.
Ključne besede: dohodnina, rezident (nerezident), dohodek iz zaposlitve, oprostitve, olajšave, davčna osnova, davčna stopnja, akontacija dohodnine, prispevki, dvojna obdavčitev
Objavljeno: 16.04.2013; Ogledov: 2108; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (937,74 KB)

3.
ZNIŽANJE DAVČNE OSNOVE PRI DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB IZ NASLOVA DAVČNIH OLAJŠAV S POUDARKOM NA PRIMERU GOSPODARSKE DRUŽBE AJM OKNA-VRATA-SENČILA, D.O.O.
Tadej Fijavž, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu avtor obravnava in predstavlja osnovne značilnosti davka od dohodkov pravnih oseb in davčne olajšave. Gospodarske družbe se v času finančne krize zaradi težkih gospodarskih razmer vse pogosteje srečujejo s težavami v poslovanju. Eden izmed načinov, kako olajšati družbam poslovanje in obstoj na trgu, je lahko tudi optimizacija davčne osnove s pomočjo davčnih olajšav. Davčne olajšave so v diplomskem delu podrobno obravnavane in na praktičnem primeru gospodarske družbe AJM, okna-vrata-senčila, d.o.o. tudi predstavljene. Prav tako je predstavljen vpliv pravnoorganizacijske oblike subjekta na obdavčitev. Ker gospodarske družbe največkrat poslujejo v različnih državah po svetu, se je avtor v diplomskem delu dotaknil tudi problema dvojne obdavčitve. Obravnavano tematiko je avtor želel približati vsem osebam, ki se z obdavčitvijo pravnih oseb srečujejo, predvsem pa je želel davčne zavezance opozoriti na pomen davčnih olajšav v času finančne krize.
Ključne besede: davek od dohodkov pravnih oseb, neposredni davek, rezident, nerezident, davčna osnova, davčna stopnja, davčne olajšave, dvojna obdavčitev, pravnoorganizacijska oblika subjekta, davčni odtegljaj
Objavljeno: 27.08.2013; Ogledov: 1092; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
DAVČNE POSLEDICE NAPOTITVE DELAVCEV NA DELO NA NIZOZEMSKO NA PRIMERU PODJETJA
Manja Golob, 2013, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se veliko podjetij odloči, da bo svoje storitve opravljalo tudi izven meja države, v kateri imajo sedež podjetja in opravljajo večji del svojih storitev. Podjetja tako svoje delavce napotijo na začasno delo v tujino. Takšni delavci postanejo napoteni oz. detaširani delavci. Že pred samo napotitvijo morajo biti delavci in delodajalci seznanjeni z zakonodajo, ki ureja napotitev delavcev ter tudi z zakonodajo države v katero bodo delavci napoteni. Napotitev lahko poteka znotraj Evropske unije ali pa v druge države, ki niso članice Evropske unije. Če poteka znotraj Evropske unije moramo biti pozorni na uredbe in direktive, ki so povezane s prostim pretokom delovne sile, socialnim varstvom delavcev ter s samo napotitvijo. Delavec, ki je napoten na začasno delo v tujino, je lahko po Zakonu o dohodnini rezident ali nerezident Slovenije. Če je rezident, je obdavčen po načelu svetovnega dohodka, medtem ko je nerezident obdavčen po viru dohodka. Delavec pa lahko ob določenih pogojih postane tudi rezident Nizozemske, če pa le-ti niso izpolnjeni pa je njej nerezident. Ob napotitvi je največja težava dvojno obdavčenje, ki ga uspešno rešujejo konvencije, ki so sklenjene med državami. Vsak delavec za svoje delo dobi plačilo. Temu pravimo dohodek iz delovnega razmerja, ki vključuje plačo, nadomestilo plače, regres za letni dopust, boniteto in drugo. Podrobnejši izračuni so prikazani v delu diplomskega seminarja.
Ključne besede: napotitev, detaširani delavec, rezident, nerezident, dohodek iz delovnega razmerja.
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 2066; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (313,37 KB)

5.
UGOTAVLJANJE REZIDENTSKEGA STATUSA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN REPUBLIKI AVSTRIJI
Monika Firbas, 2013, diplomsko delo

Opis: Določitev rezidentskega statusa je pomembna. Rezident je fizična oseba, ki je zavezana za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, doseženih v državi, kjer ima oseba stalno prebivališče, prav tako pa od dohodkov, ki imajo vir izven te države. Osebam, ki delajo v drugi državi, kot imajo stalno prebivališče, se večkrat zgodi, da je njihov dohodek obdavčen več kot enkrat. Do tako imenovane dvojne obdavčitve dohodka ali premoženja prihaja zaradi razlik v davčnih sistemih, kot so različna opredelitev zavezancev, različni davčni stopnja in osnova ipd. Da ne bi prihajalo do dvojnega obdavčevanja dohodkov ali premoženja, so najpogosteje sklenjene konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju. Konvencije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju oziroma mednarodne konvencije so sklenjene med dvema državama, ki gospodarsko veliko sodelujeta. S pomočjo primerjalne analize smo ugotovili, kakšna sta postopka ugotovitve rezidentskega statusa v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Postopka za dodelitev rezidentskega statusa se razlikujeta. Za dodelitev rezidentskega statusa v Republiki Sloveniji je potrebno vložiti obrazce »Ugotovitev rezidentskega statusa«, kateremu se priloži vprašalnik »Prihod v Republiko Slovenijo« seveda, če oseba želi postati rezident Republike Slovenije, ali pa vprašalnik »Odhod iz Republike Slovenije« seveda, če je oseba postala rezident katere druge države. Za dodelitev rezidentskega statusa v Republiki Avstriji pa je postopek nekoliko drugačen. Ko oseba pride v Republiko Avstrijo na delo, se mora na začetku prijaviti. Naslednji korak je, da po treh mesecih vloži obrazec v katerem je navedeno, da je v Republiki Avstriji zaposlena in še obrazec, ki ga izpolni sama, kot ugotovitev za kaj je oseba v Republiki Avstriji prisotna. Po šestih mesecih bivanja, lahko oseba postane rezidentka Republike Avstrije seveda, če izpolnjuje pogoje. Rezidentski status se lahko določi tudi, ko oseba vlaga napoved za dohodnino, temu obrazcu je potrebno priložiti obrazec L1i.
Ključne besede: dvojna obdavčitev, rezident, nerezident, konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja, postopek ugotovitve rezidentskega statusa
Objavljeno: 19.11.2013; Ogledov: 5706; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (15,20 MB)

6.
OBDAVČITEV DOHODKOV ŠPORTNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Dalibor Nenić, 2014, diplomsko delo

Opis: Šport je spremljevalec razvoja človeške družbe in posledično tudi njen odraz. V današnji družbi ima šport velik vpliv, saj je postal industrija z velikim ekonomskim vplivom na gospodarstvo. In čeprav imajo športniki v družbi posebno vlogo, davčna zakonodaja Republike Slovenije športnikov ne opredeljuje kot posebno kategorijo. Zgolj v posameznih določbah se nanje neposredno sklicuje, vendar pojma ne definira. Zakon o dohodnini deli davčne zavezance po domicilu, torej na rezidente in nerezidente. Dohodki rezidentov so obdavčeni po svetovnem dohodku, medtem ko so dohodki nerezidentov obdavčeni po viru dohodka. Rezidentom Slovenije se enkrat letno odmeri davek od dohodka, t. i. dohodnina. Posebno pozornost je potrebno nameniti razločevanju med športnikom, ki je precej ohlapen pojem, ter poklicnim in vrhunskim športnikom, ki sta posebni kategoriji. Športnik je lahko vsaka oseba, ki izpolnjuje zakonske kriterije, kar pa ne pomeni, da bo za svojo aktivno ukvarjanje s športom tudi obdavčena. Poklicni športni deluje na trgu kot samostojni podjetnik. V kolikor vrhunski športnik izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, je upravičen do plačila prispevkov za socialno varnost. Športnik lahko v okviru svojega udejstvovanja v športu prejema dohodke iz različnih virov. Bodisi gre za dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, bonitete, dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, dohodek iz osebnostnih pravic, drugih dohodkov, sponzorske pogodbe itd.. Bistveno je predvsem razločevanje, kdo je upravičen do dohodka, iz katerega vira ga je pridobil ter kakšna je stopnja obdavčitve. Sodobna praksa opravljanja storitev s področja športa se odmika od tradicionalnega pojmovanja, saj nekateri športniki ustanavljajo družbe, ki delujejo kot ponudniki storitev, katere opravlja športnik. Davčni zavezanec je v tem primeru pravna oseba. Razlog je v višini obdavčitve dohodka pravne osebe in fizične osebe. Globalno gospodarstvo ter izvajanje storitev znotraj Evropske unije ter tretjih držav, lahko pripelje do položaja, da dve državi obdavčita isti dohodek. V tem primeru pride do dvojnega obdavčenja, ki ga skušajo države odpraviti z različnimi bilateralnimi ali multilateralnimi pogodbami.
Ključne besede: šport, športnik, poklicni športnik, rezident, nerezident, dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, samostojni podjetnik, davčna osnova, mednarodno obdavčenje
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 846; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (952,40 KB)

7.
Postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami
Lidija Pirc, 2016, magistrsko delo

Opis: Od začetka samostojnosti je Republika Slovenija prevzela veliko mednarodnih sporazumov, ki so bili sklenjeni s SFRJ, nekaj jih je sklenila sama in predpostavlja se, da jih bo sklenila še veliko več. Trenutno ima Slovenija sklenjenih 57 mednarodnih sporazumov, z uporabo katerih odpravlja dvojno obdavčitev, razreši številne davčne probleme, preprečuje možnost davčnih utaj ter omogoča lažjo menjavo na trgu. Kljub temu, da je področje mednarodnega obdavčenja že nekaj časa v veljavi je še veliko nejasnosti in neznanja. Veliko je neenakosti med državami članicami glede posameznih členov konvencij, kar pomeni, da so zavezanci – nerezidenti v državi vira postavljeni v neenak davčni položaj (npr. profesorji, raziskovalci, študentje,..), posledično pa so lahko zaradi neenotnega davčnega sistema tudi finančno oškodovani. Davčna zakonodaja, ki ureja postopek obdavčitve dohodkov v skladu z mednarodnimi pogodbami se od vsega začetka ni veliko spremenila. Dvojno obdavčenje ima v današnjem času vedno večji pomen, saj vpliva na prost pretok blaga, kapitala, storitev, delovne sile in prosto ustanavljanje gospodarskih družb. V magistrski nalogi sem se osredotočila predvsem na postopke obdavčitev dividend, obresti in plačil uporabe premoženjskih pravic, kjer pride do obdavčitve, kakor tudi na postopke med povezanimi družbami iz različnih držav članic EU, kjer se s pomočjo Direktiv implementiranih v nacionalno zakonodajo, omogoča odprava morebitne dvojne obdavčitve. Implementirane Direktive so tudi edina skupna točka držav članic pomembnih pri obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. Cilj magistrskega dela je bil tudi prikazati razlike med postopki obdavčitve posameznih vrst dohodkov na Hrvaškem in v Avstriji.
Ključne besede: dvojno obdavčenje, davčni odtegljaj, mednarodne pogodbe, znižanje ali oprostitev, vračilo davka, dividende, obresti, premoženjske pravice, direktive, nerezident, povezane družbe, davčni obračun, globa
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 789; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
DAVČNE IN SOCIALNE UGODNOSTI OBMEJNIH DELAVCEV V EVROPSKI UNIJI
Jasmina Tabaković, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo analizira davčno- in socialnopravni položaj obmejnih delavcev v Evropski uniji, ki se pri uveljavljanju davčnih in socialnih ugodnosti v čezmejnem okolju soočajo z izzivi zaradi pravil na nacionalni, mednarodni in nadnacionalni ravni. Medtem ko so sistemi socialne varnosti koordinirano urejeni, neposredno obdavčenje dohodkov obmejnih delavcev v pravu EU ni niti harmonizirano niti koordinirano, ampak je v pristojnosti suverenega izvrševanja davčnih politik držav članic, ki so v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčenja po priporočilih Vzorčne konvencije OECD, prav tako pa so zavezane k spoštovanju nadnacionalnih načel in določb Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o Evropski uniji. Kljub obstoju dvostranskih davčnih konvencij porazdelitev davčnih pristojnosti vselej ne prinaša enakomerne obremenitve davčnih zavezancev in odpira mnogo vprašanj, in sicer od vprašanja pravičnosti obdavčitve, (ne)upravičenosti dodelitve ugodnosti, manj ugodnega obravnavanja ali celo do diskriminatornega obravnavanja, pa tudi do obravnavanja, ki per se ni v nasprotju s pravili nadnacionalnega prava, ter do vprašanja opravičenosti dvojne; bodisi ekonomske bodisi pravne obdavčitve. Odgovori na postavljena vprašanja v magistrskem delu prinašajo enoten zaključek, da lahko vztrajanje držav članic pri nacionalni davčni politiki, ki postavlja obmejne delavce v manj ugoden položaj, vodi do demografskega deficita in izkrivljanja davčne konkurence. Zato je nujna integracija nacionalnega davčnega sistema ali vsaj uskladitev fiskalnega režima z režimom sosednje države članice. V prihodnosti lahko takšna uskladitev privede do spontane harmonizacije neposrednega obdavčenja obmejnih delavcev, ki bi bila dobrodošla za ohranitev stabilnosti notranjega trga EU. Pri uveljavljanju socialnih ugodnosti so lahko obmejni delavci deležni tveganj zaradi uporabe dveh različnih zakonodaj ali pa, za razliko od davčnih ugodnosti, uživajo socialne dajatve po najugodnejši zakonodaji držav članic. V magistrskem delu je prikazan tudi položaj slovenskih obmejnih delavcev, zaposlenih v Avstriji, ki so z ukinitvijo davčne olajšave, za katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije v letu 2013 ugotovilo neskladnost z načelom enakosti, zavezani k doplačilu davka v višjem znesku kot pred letom 2014. Z ukinitvijo olajšave obmejni delavci sicer niso višje obdavčeni kot preostali rezidenti, saj država izvršuje svoje davčne pristojnosti v čezmejnih situacijah enako kot v primerljivih domačih situacijah. Kljub temu ostajajo odprta vprašaja, ali so obmejni delavci ob uresničevanju temeljnih svoboščin prostega gibanja zaradi manj ugodne davčne obravnave diskriminirani.
Ključne besede: prosto gibanje obmejnih delavcev in samozaposlenih, rezident in nerezident, davčna suverenost, prepoved diskriminacije, izogibanje dvojnega obdavčenja, davčne in socialne ugodnosti
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 841; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici