| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Burnout
Zlatka Rakovec-Felser, Cvetka Pernat Drobež, 2016, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: zahteve dela, pogoji dela, neravnovesje, izgorevanje
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 58; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (99,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
POVEZANOST NERAVNOVESJA MED TRUDOM IN NAGRADO V DELOVNEM OKOLJU Z INDIKATORJI TELESNEGA IN DUŠEVNEGA ZDRAVJA
Larisa Cvilak, 2016, magistrsko delo

Opis: Veliko teorij preučuje stres v delovnem okolju. V tej raziskavi smo se osredotočili za model ERI preučevanja stresa, ki se osredotoča na razmerje med trudom, vloženim v delo in nagrado, ki jo za trud pričakujemo. Neravnovesje med trudom in nagrado lahko namreč vodi v občutenje stresa na delovnem mestu, s stresom pa se povezujejo tudi številni psihološki in fizični indikatorji zdravja. Tako smo želeli preveriti, ali obstajajo razlike med skupinami zaposlenih v depresivni simptomatiki, izgorelosti, krvnemu pritisku in razmerju obsega pasu ter višino glede na razmerje ERI, prav tako visoko oz. nizko predanost delu in kakšna je razlika, če pogledamo še interakcijo obojega. Raziskave, ki je potekala v okviru projekta ZdravUm, se je udeležilo 97 zaposlenih iz različnih poklicnih skupin. Reševali so vprašalnik ERI-Q (Siegrist, 2013), vprašalnik izgorelosti OLBI – The Oldenburg Burnout Inventory (Demerouti idr. 2001) in vprašalnik o bolnikovem zdravju 9 oz. PHQ-9 (Patient Health Questionnaire 9) (Kroenke in Spitzer, 2002). Poleg tega smo udeležencem izmerili še krvni pritisk ter obseg pasu in višino, da smo lahko izračunali razmerje med njima. Rezultati so pokazali, da zaposleni, ki so prekomerno predani delu poročajo o več depresivnih simptomih kot zaposleni, ki delu niso prekomerni predani. Razlika se je pokazala kot statistično pomembna. Pokazal pa se je tudi statistično pomemben pogojen učinek interakcije razmerja ERI in prekomerne predanosti glede prisotnosti depresivnih simptomov. O več depresivnih simptomih tako poročajo zaposleni z neugodnim razmerjem in visoko prekomerno predanostjo v primerjavi z zaposlenimi z neugodnim ERI razmerjem in nizko predanostjo. V nadaljevanju smo odkrili, da zaposleni, ki so prekomerno predani delu poročajo tudi o več simptomih izgorelosti kot zaposleni, ki delu niso prekomerno predani. Tudi tukaj je razlika med njimi statistično pomembna. Ugotovitve v nadaljevanju pa se niso izkazale kot statistično pomembne. Razlike med zaposlenimi v poročanju o zgornjem oz. spodnjem krvnem pritisku glede na prekomerno predanost, razmerje ERI ali interakcijo obojega nismo odkrili. Prav tako ni statistično pomembna razlika med skupinama zaposlenih z neugodnim/ugodnim ERI razmerjem glede razmerja med obsegom pasu in višino. Iz rezultatov lahko sklepamo, da se stres na delovnem mestu povezuje s psihološkimi indikatorji zdravja. Zaradi tega je zelo pomembno poskrbeti za zdravje zaposlenih. Psihologi smo tukaj strokovni delavci, ki lahko k temu pripomoremo. Delodajalce in zaposlene moramo ozaveščati o problemu, jim nuditi pomoč ter jih učiti o strategijah spoprijemanja, saj le skupaj lahko naredimo korak naprej v preprečevanju stresa na delovnem mestu.
Ključne besede: neravnovesje med trudom in nagrado, model ERI, stres v delovnem okolju, depresivna simptomatika, izgorelost, krvni pritisk, razmerje med obsegom pasu in višino
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1121; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici