| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Neprostovoljna hospitalizacija oseb z duševnimi motnjami z vidika varstva človekovih pravic
Brigita Bubnjar, 2010, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo poskuša prikazati slovensko in mednarodno pravno ureditev področja neprostovoljne hospitalizacije oseb z duševnimi motnjami v zvezi s katero ostajajo nekateri neprijetni spomini iz bližnje preteklosti, ko se je ta izvajala pretežno iz političnih razlogov. Ukrep neprostovoljne hospitalizacije odpira poleg pravnih še nekatera etična vprašanja. Temeljna zahteva, ki jo je potrebno postaviti je, da zdravniki spoštujejo človekove pravice ter z zakonom predpisan postopek, kar v prvi vrsti predstavlja udejanjanje pravic do zakonitega in poštenega sojenja. Svoboda je namreč preveč pomembna pridobitev demokratične družbe, da bi odločitve o njej prepustili le psihiatrom.
Ključne besede: duševne motnje, neprostovoljna hospitalizacija, mednarodni pravni dokumenti, ureditev v Republiki Sloveniji, primerjalno pravni vidik, človekove pravice.
Objavljeno: 08.12.2010; Ogledov: 2843; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (445,45 KB)

2.
3.
4.
PRAVNI VIDIK FORENZIČNE PSIHIATRIJE
Simona Nimac, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena pravna podlaga forenzične psihiatrije. Forenzična psihiatrija se je razvijala skozi zgodovinska obdobja (od rimske dobe pa do 21. stoletja) saj je oblast v primeru kaznivega dejanja forenzičnega storilca kaznovala na različne načine. V Sloveniji, v Mariboru je bila tudi otvoritev enote za forenzično psihiatrijo, čeprav dodatni oddelek še ni odprt. Kljub težavam, ki jih forenzična psihiatrija ima, je njeno delovanje nujno za zagotovitev uspešnega zdravljenja forenzičnih storilcev, ki so pri tem zaradi varnosti ločeni od preostalih bolnikov. Forenzični bolniki so za uveljavljanje svojih pravic prosili za pomoč varuha za človekove pravice. Psihiatrija in pravo se srečujeta na področju psihiatričnega izvedenstva, zdravljenja psihiatričnih bolnikov brez njihove privolitve in varnostnih ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja.
Ključne besede: forenzična psihiatrija, psihiatrično izvedenstvo, neprostovoljna hospitalizacija, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pravni vidik.
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1734; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (344,53 KB)

5.
OBRAVNAVA PACIENTA S SAMOMORILNIM VEDENJEM V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Kristijan Bohak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomorilno vedenje je značilnost vseh življenjskih obdobij. Samomorilnost je posledica številnih sociokulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Samomori so najpogostejša nasilna smrt v Sloveniji. Ker se Slovenija glede poskusov in umrljivosti zaradi samomorov uvršča med bolj ogrožene države, se ekipe nujne medicinske pomoči na terenu pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. V diplomskem delu predstavljamo sociološke vidike samomora, dejavnike tveganja za samomorilno vedenje, urgentna stanja v psihiatriji, pristop in prevoz samomorilno ogrožene osebe v bolnišnico ter hospitalizacijo proti volji pacienta in vlogo policije pri tem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji. Zanimalo nas je, kako pogosto in s katerim načinom samomora oz. samomorilnega vedenja, se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Z raziskavo smo ugotovili, da se zdravstveni reševalci pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. Po načinu izvedbe samomora se pri svojem delu na terenu srečujejo z različnimi metodami, največ z zastrupitvami, z obešanjem, z orožjem in z ostrimi predmeti.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, pacient, nujna medicinska pomoč, zdravstveni reševalec, neprostovoljna hospitalizacija
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1866; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

6.
Nasilje psihiatričnih bolnikov in vloga policije v Republiki Sloveniji
Kaja Ribežl, 2018, diplomsko delo

Opis: Duševno zdravje v Republiki Sloveniji od leta 2008 ureja Zakon o duševnem zdravju. Na podlagi drugega odstavka tega člena pa je ministrstvo izdalo tudi Pravilnik o načinu sodelovanja med zdravstvenim osebjem in reševalno službo ter policijo, ki velja od leta 2009. Pred tem sta to področje urejala Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o nepravdnem postopku. Duševna motnja je bolezen, ki lahko prizadene vsakega posameznika na različne načine in v kateremkoli življenjskem obdobju. Tem so skupne motnje bioloških in psiholoških funkcij, ki prizadenejo mišljenje, zaznavanje, čustvovanje, vedenje, spomin in prepoznavanje. Kadar je bolnik duševno bolan, lahko izgubi stik z realnostjo in občutek za razumevanje svojih dejanj. Zaradi vpliva duševne motnje pa lahko bolnik hkrati postane nasilen do ljudi okoli sebe kot tudi do samega sebe. Policisti se z duševnimi bolniki srečujejo tako v psihiatričnih bolnišnicah kot tudi izven nje. Lahko so v pomoč zdravstveni službi ali pa se z bolniki soočijo v okviru intervencije. Prepričanje, da so duševno motene osebe bolj nasilne, ne drži popolnoma. Povišana nasilnost, ki je največkrat usmerjena proti samemu sebi, se navadno pojavi le v obdobju poslabšanja določene bolezni. Večjo nevarnost za druge predstavljajo ljudje, ki imajo osebnostne motnje. V diplomski nalogi smo pregledali zakonodajo, ki ureja področje duševnega zdravja. Pregledali smo tudi literaturo, ki opisuje postopke načina reševanja, kadar se policist sooči z nasilnimi psihiatričnimi bolniki. Z anketnim vprašalnikom pa smo skušali ugotoviti, kako pogosto pride do soočanja policije z nasilnimi psihiatričnimi bolniki in njihovo usposobljenost za reševanje tega problema.
Ključne besede: psihiatrija, duševno zdravje, duševni bolniki, nasilje, neprostovoljna hospitalizacija, policija, policijska pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 451; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici