Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na vlogo managementa pri zagotavljanju sredstev za delovanje neprofitnih športnih organizacij. V začetku diplomskega dela smo raziskali, kaj sploh neprofitne organizacije so in kakšne organizacijske strukture poznamo. V nadaljevanju smo opisali, kaj so športna društva in predstavili razlike med profitnimi in neprofitnimi športnimi organizacijami. Opisali smo, kaj je to športni management, katere ključne naloge opravljajo športni managerji in katere so njihove lastnosti. V teoretičnem delu smo raziskali financiranje teh neprofitnih športnih organizacij, katera sredstva poznamo in njihove procese pridobivanja. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo obravnavali primer ŠD Mladost. V sklopu tega smo si na začetku diplomskega dela zastavili tri raziskovalna vprašanja, skozi katera smo ugotovili vlogo managementa v delovanju neprofitnih športnih organizacij, učinkovitost sedanjega modela financiranja obravnavanega športnega društva in dodatne možnosti financiranja društva. Najprej smo raziskali zgodovino društva in njegovega delovanja. Nato smo s pomočjo dokumentacije opisali vire financiranja društva ter naredili analizo trenutnega financiranja. V zaključku diplomskega dela smo raziskali dodatne možnosti financiranja obravnavanega društva.
Ključne besede: financiranje, športne organizacije, športni management, dodatne možnosti, model financiranja, izboljšanje, analiza društva, neprofitne športne organizacije, sponzorstva, donacije
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 42
Celotno besedilo (778,83 KB)

Opis: 99 % vseh podjetij v Evropski uniji predstavljajo mikro, mala in srednja podjetja. Skupaj zagotavljajo dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju in prispevajo k več kot polovici skupne dodane vrednosti, ki jo ustvarijo podjetja v EU (Evropski parlament, 2021). Hitrorastoča in srednjerastoča podjetja sicer niso zelo številna, vendar so pomembna za ustanavljanje novih delovnih mest. Zato je pomembno, da poznamo poslovanje podjetja in tudi načine ter strategije, s katerimi podjetja rastejo. V diplomskem delu smo preučevali rast podjetja in nato v aplikativnem delu podali predlog strategije rasti za teniško športno društvo Portovald. Tenisu v zadnjih letih raste popularnost, kar posledično vpliva na mlade, ki si ga želijo trenirati. Popularnost tenisa se je povečala tudi med rekreativnimi igralci, saj je postal veliko bolj dostopen kot včasih, ko so ga igrali samo premožnejši meščani. Cilj raziskave je bil, da pripravimo dober predlog strategije rasti, s katerim bo klub začel poslovati bolj dobičkonosno. Skupaj s teoretičnim znanjem, ki smo ga pridobili ob pisanju diplomskega dela in analizo poslovanja, smo pripravili predlog strategije rasti, ki bi ga društvo po mnenju predsednice in vodje kluba lahko uporabilo že v letu 2022. Diverzificirana rast je bolj zapletena od drugih strategij rasti, ampak je v večini primerov bolj dobičkonosna, če je izvedena pravilno. Pri tem je pomembno razumeti, v kateri fazi razvoja je v danem trenutku podjetje oziroma v našem primeru društvo in kam ga pelje pot v prihodnosti, če nadaljuje s trenutnim načinom delovanja, oziroma kaj je treba spremeniti, da se preusmeri na drugačno pot, na kateri je možna želena rast.
Ključne besede: rast podjetja, podjetništvo, neprofitne organizacije, strategije rast, tenis.
Objavljeno v DKUM: 15.10.2021; Ogledov: 1158; Prenosov: 109
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Neprofitne organizacije so organizacije, ki v sodobnem svetu zavzemajo iz leta v leto pomembnejše mesto. Gre za nadvse raznolike organizacije, ki jih je velikokrat težko razlikovati od profitno usmerjenih organizacij. Osnovni smisel njihovega obstoja predstavlja delovanje v splošne družbeno koristne namene in ne ustvarjanje dobička, kot je to cilj pri profitno usmerjenih organizacijah. Temeljna naloga managementa je enaka tako v neprofitnih kot tudi v profitno usmerjenih organizacijah. Management načrtuje, organizira, usmerja in nadzira delovanje pripadnikov organizacije na način, da organizacija uspešno ter učinkovito dosega cilje, ki so bili določeni s strani lastnikov, ustanoviteljev, oblasti, članov. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. To sta teoretični in empirični. V teoretičnem delu so podrobneje predstavljena pojma management neprofitne organizacije ter neprofitna organizacija, v empiričnem delu pa smo predstavili management dveh neprofitnih in hkrati tudi nevladnih organizacij. To sta Zveza prijateljev mladine Slovenije ter Rdeči križ Slovenije. S pomočjo primerjalne analize smo prikazali razlike in podobnosti njunega managementa.
Ključne besede: neprofitne organizacije, nevladne organizacije, management, organizacija, društvo, ustanova, zavod, podjetje, prostovoljstvo, financiranje, družbeni interes, dobrodelnost
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 1964; Prenosov: 351
Celotno besedilo (1007,93 KB)

Opis: Tržna naravnanost podjetij je dobro raziskan pojem, v zadnjem času pa naraščajo tudi raziskave iz področja tržne naravnanosti neprofitnih organizacij. Naše delo je rezultat prve takšne raziskave v Sloveniji. Raziskovali smo raven tržne naravnanosti pri nas ter povezavo tržne naravnosti z uspešnostjo in učinkovitostjo neprofitnih organizacij. Neprofitnim organizacijam za razliko od podjetij primarni cilj ni ustvarjanje dobička, temveč stremijo k uresničevanju svojega poslanstva, ki je običajno služenje širšemu družbenemu interesu ter v družbo širijo vrednote, kot so znanje, umetnost, zdravje, šport, dobrodelnost itd. Seveda niso nepridobitne organizacije izključno neprofitno usmerjene. Del njihovega delovanja je lahko profiten in tako so njihove aktivnosti pridobivanja sredstev povsem komercialne narave. Raziskave poudarjajo, da je za neprofitni sektor pomembno, da prevzame tržno naravnano filozofijo kot organizacijski odziv na trenutne pritiske in okoljske spremembe. V zadnjih dveh desetletjih se je neprofitni sektor soočal z raznimi pritiski kot je povečan nadzor s strani javnega sektorja in donatorjev, tekmovanje za sredstva ter omejitve javnih sredstev. Zaradi naštetih razlogov morajo neprofitne organizacije posvetiti posebno pozornost merilom uspešnosti in doseganju eksternih ciljev, da bodo lahko pridobile nova sredstva. V prvem delu raziščemo in predstavimo koncept tržne naravnanosti in njene elemente, prikazujemo natančno sliko neprofitnih organizacij v Sloveniji ter proučimo do sedaj opravljene raziskave na tem področju iz tujine. V našo raziskavo smo zajeli 92 slovenskih društev, zavodov, fundacij in ostalih neprofitnih organizacij. Instrument za merjenje tržne naravnanosti smo povzeli po dr. Modiju. Raziskava podrobneje proučuje povezavo med tržno naravnanostjo in učinkovitostjo ter uspešnostjo, podrobneje pa še zadovoljstvo odjemalcev, pridobivanje sredstev in ugled med sorodnimi organizacijami. Rezultat jasno kaže, da tržna naravnanost veča zadovoljstvo uporabnikov, veča ugled med sorodnimi organizacijami in pozitivno vpliva na uspešnost ter učinkovitost neprofitnih organizacij. Slovenske organizacije so relativno tržno naravnane, povprečna ocena je 3,64. Že večkrat ovržena hipoteza, da velikost organizacije vpliva na tržno naravnanost, je bila ovržena tudi v našem primeru. Med tržno naravnanostjo in pridobivanjem sredstev nismo zasledili signifikantne razlike, medtem ko je večina preteklih raziskav potrdila to povezavo.
Ključne besede: neprofitne organizacije, nepridobitne organizacije, tržna naravnanost, marketing, tretji sektor, družbena odgovornost
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1538; Prenosov: 244
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Slovenske organizacije za zaščito živali so majhne in imajo za svoje delo zelo omejena sredstva, pomoči potrebnih živali pa je vedno veliko. Zato je pomembno, da s čim nižjimi stroški v kratkem času dosežejo veliko število ljudi, ki nato postanejo posvojitelji živali, donatorji, prostovoljci, podporniki ... Najenostavnejši način za to je uporaba spleta in družbenih medijev, predvsem Facebooka. Z uporabo vsebinske analize smo raziskali, kako za komunikacijo uporabljajo spletne strani in Facebook, kako uspešne so pri ustvarjanju lastne spletne znamke ter kako za oglaševanje živali, zbiranje sredstev, informiranje javnosti, pa tudi aktivizem, izkoriščajo vse prednosti, ki jih spletne tehnologije ponujajo.
Ključne besede: neprofitne organizacije, zaščita živali, Facebook, spletna znamka
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1518; Prenosov: 128
Celotno besedilo (6,65 MB)