1. Neprimerno vedenje zaposlenih v vrtcu - postopek prijave in posledice : magistrsko deloKaja Juras, 2024, magistrsko delo Opis: Nasilje je močno prisotno v naši družbi, na žalost se tudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah oz. vrtcih srečujemo z različnimi vrstami in oblikami nasilja ter drugimi oblikami neustreznega oz. celo kaznivega vedenja odraslih nad otroki. Govorimo o institucionalnem nasilju – nasilno, neustrezno vedenje s strani zaposlenih (psihično, fizično, spolno nasilje, zanemarjanje …), ki ga je treba obravnavati in prijaviti. Prijavo lahko poda drug zaposlen, starši vrtčevskih otrok oz. druga odrasla oseba, o nasilju pa lahko otroci spregovorijo tudi sami. Kadar govorimo o nasilju nad otroki in zlorabah, se moramo zavedati, da otroci sami še ne vedo, kaj je prav in kaj ne, ter da se pred tem ne morejo zaščititi sami, zato je to naša naloga, naloga odraslih, da se zanje postavimo in jih zavarujemo ter jim s tem omogočimo lepo otroštvo in nadaljnje življenje.
V magistrskem delu je predstavljeno neprimerno vedenje zaposlenih v vrtcu in pojem institucionalno nasilje. Opisane so vse pojavne oblike nasilja nad otroki s strani strokovnih delavcev in posledice, ki jih nasilje pusti na otrocih. Predstavljene so otrokove pravice in druga zakonodaja, ki ščiti otroke in kaznuje storilce. Pregledali smo tudi, kdo vse se lahko zaposli v vrtcu, kakšni so potrebni pogoji, ki jih je za to delo treba izpolnjevati, in kdo so povzročitelji nasilja ter drugih oblik neprimernega vedenja v vrtcu. V zaključnem delu je predstavljeno še, kako institucije v takšnih primerih nasilja ukrepajo, kako poteka postopek prijave in obravnave nasilja ter kakšne so lahko sankcije za zaposlene. Na koncu pa sta opisana še dva primera nasilnega vedenja, celoten postopek in izrečene sankcije.
Ključne besede: neprimerno vedenje, postopki prijave, sankcije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (891,95 KB) |
2. ODNOS UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA DO NEPRIMERNEGA VEDENJA UČENCEVSuzana Kunčić, 2016, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, katera so tista neprimerna vedenja, s katerimi učenci
najpogosteje kršijo pravila šolskega reda in katera od teh dejanj so najbolj moteča.
Cilj je bil ugotoviti tudi vzroke za pojav neprimernih vedenj (po mnenju učiteljev) in metode
oz. pristope, ki jih uporabljajo učitelji ob neprimernem vedenju. Prav tako je bil namen
spoznati, ali učenci z neprimernim vedenjem spodbudijo negativna čustva pri učiteljih, katera
so ta in kaj vpliva na njihovo izčrpanost.
Prvi, teoretični del, predstavljajo teoretična spoznanja različnih avtorjev, drugi, empirični del,
je prikaz odnosa učiteljev razrednega pouka do neprimernega vedenja učencev na podlagi
anketnega vprašalnika, ki so ga reševali učitelji.
Rezultati empirične raziskave so pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, ki je
vseboval 8 vprašanj zaprtega tipa in so ga reševali 103 razredni učitelji. Rezultati raziskave so
pokazali, da je najbolj moteče vedenje po mnenju anketirancev psihično in fizično nasilje med
vrstniki, najpogostejše neprimerno vedenje pa klepetanje. Učitelji menijo, da vzroki
neprimernega vedenja izhajajo iz družine. Ob neprimernem vedenju učencev doživljajo
učitelji negativna čustva, najpogosteje razočaranje. Neprimerno vedenje vpliva na izčrpanost
učiteljev. Pri reševanju neprimernih vedenj učitelji uporabljajo pristope zmernega nadzora,
prav tako Glasserjev in Dreikurssov model reševanja neprimernih vedenj učencev.
Ključne besede: učenci, učitelji, neprimerno vedenje, čustva, pristopi oz. modeli
reševanja neprimernih vedenj
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1789; Prenosov: 229
Celotno besedilo (975,38 KB) |
3. Sodelovanje učiteljev in staršev na področju vzgojno-disciplinske problematikeBarbara Žužek, 2015, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge smo najprej opredelili pojem vzgoje in izobraževanja, v nadaljevanju pa se osredotočili na družino (starše) in šolo (učitelje). Šola je namreč prostor, v katerem otroci prav tako kot doma oblikujejo svojo osebnost z različnimi znanji, izkušnjami, stališči, vrednotami in vzorci vedenja. Medsebojna povezanost učiteljev in staršev v skrbi za dobrobit otroka je posledično zelo pomembna, zato smo v nadaljevanju opredelili pomen sodelovanja med učitelji in starši, načine vzpostavljanja njihovih medsebojnih odnosov, posredne in neposredne oblike sodelovanja, ter težave, s katerimi se ob sodelovanju s starši srečujejo učitelji. Najpogostejši razlog za srečevanje učiteljev in staršev je obravnava vzgojno-disciplinske problematike in učnih težav otrok. Mi smo se osredotočili na vzgojno-disciplinsko problematiko. V okviru tega smo podrobneje preučili oblikovanje osebnostno zrelega posameznika, kar pomembno vpliva na konstruktivno reševanje težav, ter opredelili oblike neprimernega vedenja in možne vzroke zanj. Prepoznavanje slednjih je namreč nujno za obravnavo vzgojno-disciplinskih težav ter za vzpostavljanje discipline v razredu. Disciplina v smislu vzpostavljanja reda je potrebna za uresničevanje ciljev, ki so v šolskem prostoru še kako pomembni. Iz tega razloga smo pozornost namenili tudi korektivnim in preventivnim disciplinskim strategijam. Omenjene vsebine smo preučevali tudi v empiričnem delu, kjer smo iskali razlike v stališčih glede na status (učitelji in starši) ter vzgojno-izobraževalna obdobja respondentov. Osredotočili smo se na stališča učiteljev in staršev glede odgovornosti in medsebojnega sodelovanja pri vzgojno-disciplinski problematiki, na pogostost različnih oblik vključevanja staršev v izobraževanje otrok, na vpliv različnih dejavnikov na neprimerno vedenje otrok ter na učinkovitost različnih disciplinskih strategij v razredu. V odgovorih respondentov so se pokazale nekatere statistično značilne razlike.
Ključne besede: Sodelovanje učiteljev in staršev, formalne/neformalne oblike sodelovanja, neprimerno vedenje, vzroki neprimernega vedenja, disciplinske strategije.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2015; Ogledov: 2563; Prenosov: 484
Celotno besedilo (1,60 MB) |
4. ODZIVI UČITELJEV NA NEPRIMERNO VEDENJE UČENCEV V RAZREDUAjda Berložnik, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela Odzivi učitelja na moteče vedenje učencev v razredu je ugotoviti, katera neprimerna vedenja so za učitelje moteča in kako se nanj čustveno odzivajo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opisana pogosta neprimerna vedenja in vzroki za njihovo naraščanje. Opisano je tudi agresivno vedenje, kot najznačilnejše neprimerno vedenje. Preučila sem, na kakšne načine lahko preprečimo nasilje v šolah in kakšne metode obstajajo za odpravljanje neprimernega vedenja. Predstavljeno je, kaj so čustva in katera čustva doživljajo učitelji med soočanjem z motečim vedenjem, na kakšne načine jih izkazujejo in kako njihovo delo vpliva na čustveno izčrpanost. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki sem jih dobila na podlagi anketnih vprašalnikov. Želela sem ugotoviti, katera vedenja so za učitelje razrednega pouka najbolj moteča, kako pogosto se z njimi srečujejo in kako se s takšnim vedenjem spoprijemajo. Obenem pa me je zanimalo tudi, kako se učitelji čustveno odzivajo na moteče vedenje, kako intenzivna so čustva učiteljev in kakšna je stopnja površinskih ter globinskih strategij čustvenega dela pri učiteljih.
Rezultati so pokazali, da je agresivno vedenje za učitelje najbolj moteče, vendar pa ni najbolj pogosto. Učitelji se z motečimi učenci najpogosteje pogovorijo in postavijo meje v prihodnje. Manj jih je, ki moteče učence ignorirajo in izolirajo. Pri soočanju z motečim vedenjem je najintenzivnejše čustvo jeza, najmanj intenzivno pa učitelji občutijo strah. Za učiteljev poklic je značilno izkazovanje različnih čustev. Raziskava je še pokazala, da učitelji pri svojem delu pogosteje uporabljajo globinske strategije čustvenega dela kot površinske.
Ključne besede: neprimerno vedenje, disciplina, agresivno vedenje, učenci, učitelji, čustva, strategije čustvenega dela.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2013; Ogledov: 4432; Prenosov: 806
Celotno besedilo (948,24 KB) |
5. ODNOS UČENCEV DO UČITELJEV OB DISCIPLINIRANJUNina Grobljar, 2012, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti ali se odnos učencev do učiteljev ob različnih načinih discipliniranja spremeni ali ostaja isti ter kako se učenci ob samem discipliniranju počutijo – ali jih sploh gane, ko so disciplinirani, se v njih pojavljajo čustva kot npr. sovraštvo, jeza, krivda, sram, so užaljeni ali jim je vseeno.
V prvem delu diplomske naloge so navedena teoretična izhodišča, v drugem delu pa so na podlagi anketnega vprašalnika za učence 4. in 5. razredov rednih osnovnih šol predstavljene različne situacije, ki zahtevajo ukrepe učiteljev in pa različni odzivi učencev na le-te.
Rezultati empirične raziskave so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, sestavljenim iz 10 vprašanj zaprtega tipa, ki je bil pridobljen na vzorcu 102 učencev.
Rezultati raziskave so pokazali, da bi pri večini učencev, ne glede na vrsto navedene kazni, njihov odnos do učiteljice ali učitelja ostal nespremenjen. V redkih izjemah se je nakazala rahla sprememba, ki se je kazala kot kratkotrajna jeza ali zamera, nihče od anketiranih učencev pa zaradi kazni ne bi spremenil svojega odnosa do učitelja ali učiteljice. Ugotovila sem tudi, da ne obstajajo pomembne razlike v odnosu učencev do učiteljev, kadar so vpleteni starši, in da obstajajo pomembne razlike med dečki in deklicami ter med četrtošolci in petošolci.
Ključne besede: učenci, učitelji, odnos do učiteljev, discipliniranje, neprimerno vedenje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2012; Ogledov: 1877; Prenosov: 136
Celotno besedilo (581,92 KB) |
6. POMOČ ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA UČITELJU PRI REŠEVANJU VEDENJSKE PROBLEMATIKE V OSNOVNIH ŠOLAHMojca Kovačič, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opredeljuje vlogo učitelja in šolske svetovalne službe ter njuno medsebojno sodelovanje pri reševanju vedenjske problematike. Teoretični del zajema temeljne pojme in spoznanja šolske kulture, klime, vzgoje, reda, discipline in neprimernega vedenja, socialnih spretnosti ter sodelovanje učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev pri soočanju z vedenjsko problematiko. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med učitelji mestnih in podeželskih šol Podravske in Pomurske regije. Namen empiričnega dela je bil raziskati šolsko klimo, vzgojne dejavnosti, usposobljenost učiteljev za reševanje vedenjske problematike, sodelovanje in oceno sodelovanja učiteljev z drugimi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, posebej s šolskimi svetovalnimi delavci. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik glede na stratum šole in delovno dobo učiteljev. V raziskavi je uporabljena deskriptivna in kavzalno neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati kažejo, da se učitelji najpogosteje obrnejo po pomoč k šolski svetovalni službi zaradi vzgojnih in disciplinskih problemov. Za uresničevanje vzgojnega načrta se jim zdi najbolj pomembna doslednost in enotnost pri postavljenih pravilih. Večina učiteljev verjame v svojo usposobljenost glede reševanja vedenjske problematike, tisti, ki se ne čutijo dovolj usposobljene, pa si želijo predvsem več praktičnega dodatnega izobraževanja. Ugotovili smo, da so učitelji v splošnem zadovoljni s sodelovanjem s šolsko svetovalno službo na področju vedenjske problematike. Nekoliko bolje pa so ocenili medsebojno sodelovanje učitelji podeželskih šol. Prav tako smo ugotovili, da učitelji vedenjske težave pri učencu velikokrat rešujejo sami, v kolikor je potrebno, pa se na šolskega svetovalnega delavca obrnejo samo po dodatne informacije ali nasvet.
Ključne besede: šolska klima, vzgoja, disciplina, neprimerno vedenje, socialne spretnosti, učitelj, šolski svetovalni delavec, sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 18.06.2012; Ogledov: 3590; Prenosov: 651 (1 glas)
Celotno besedilo (749,37 KB) |
7. MOTIVACIJSKI IN DISCIPLINSKI VIDIKI LIKOVNE VZGOJE V OSNOVNI ŠOLIDeja Dudić, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomi, ki se je ukvarjala s problemom discipline in motivacije pri likovni vzgoji v osnovni šoli, smo v teoretičnem delu obdelali razlage pojmov motivacija in disciplina različnih avtorjev, učno, notranjo in zunanjo motivacijo ter zavedno in nezavedno motivacijo. Osredotočili smo se na uvodno motivacijo pri likovni vzgoji, motiviranje najstnikov in vpliv motivacije na vedenje učencev med poukom likovne vzgoje. Prav tako nas je zanimal pomen discipline v razredu in kako lahko učitelji ukrepajo ob neprimernem vedenju oziroma kršitvah šolskega reda. S pomočjo učnega načrta za likovno vzgojo smo raziskali opredelitev in cilje tega predmeta, obdelali pa smo tudi psihološke značilnosti učencev tretje triade in njihov likovni razvoj. V empiričnem delu smo uporabili tehniko vezanega in nevezanega intervjuja, podatke pa smo kvalitativno obdelali s prikazom odstotnih frekvenc. Raziskavo smo izvedli junija 2011 na 14 slovenskih osnovnih šolah. Med intervjuvanjem smo raziskali motivacijo in disciplino pri likovni vzgoji in ugotovili, da večina učiteljev motivira učence za likovno-vzgojno delo. Težave z disciplino se najpogosteje pojavljajo v 8. razredu, bolj pogosto pa se neprimerno vedejo dečki. Učitelji priporočajo kvalitetno pripravo na pouk, zanimivo uvodno motivacijo in predvsem biti najprej človek, potem učitelj.
Ključne besede: motivacija, disciplina, neprimerno vedenje, likovna vzgoja, tretja triada, likovni razvoj, intervju
Objavljeno v DKUM: 23.11.2011; Ogledov: 2603; Prenosov: 250
Celotno besedilo (1,80 MB) |
8. Mnenja strokovnih delavk o disciplini v vrtcuUrška Šipec, 2011, diplomsko delo Opis: Disciplina je pomembna tako doma kot v vzgojno-izobraževalnem procesu, kjer predstavlja sredstvo, ki omogoča doseganje ciljev. V teoretičnem delu je opisan moralni razvoja posameznika, skozi katerega otrok pridobiva znanje in izkušnje, ki mu omogočajo, da ravna v skladu z družbenimi pričakovanji. Predstavili smo temeljne značilnosti preventivne in kurativne discipline ter izpostavili vzroke oziroma dejavnike, ki vplivajo na pojavljanje disciplinskih težav. Ker je discipliniranje povezano s kaznovanjem, smo opredelili značilnosti kaznovanja in navedli slabosti in prednosti, ki jih prinaša kaznovanje. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kakšno je mnenje strokovnih delavk o disciplini otrok v vrtcu, pri tem pa so nas zanimali najpogostejši disciplinski problemi, vloga dejavnikov, ki vplivajo na (ne)disciplino pri otroku, uporabljene kazni, kompetentnost za reševanje omenjenih težav, posvetovanje pri reševanju težav, pomembnost sodelovanja in enotnosti med strokovnima delavkama v paru za uspešno doseganje discipline ter dejavnosti preventivne discipline. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so disciplinske težave pogost problem, s katerim se soočajo strokovne delavke, pri tem pa gre najpogosteje za neupoštevanje dogovorjenih pravil vedenja, kazni, ki jih ob kršitvah izrekajo strokovne delavke, pa so vzgojne in temeljijo na restituciji. Strokovne delavke so kot najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na nedisciplino, izpostavile starše. Pomembno je, da se strokovne delavke počutijo zelo kompetentne za reševanje disciplinskih težav, kadar pa težave rešujejo skupaj z drugimi, to najpogosteje počnejo s sodelavko znotraj skupine. K preprečevanju disciplinskih težav prispevajo z izvajanjem številnih dejavnosti preventivne discipline, ob tem pa dajejo velik poudarek sodelovanju in enotnosti obeh strokovnih sodelavk v paru.
Ključne besede: Moralni razvoj, disciplina, neprimerno vedenje, preventivna in kurativna disciplina, kazen
Objavljeno v DKUM: 18.11.2011; Ogledov: 3170; Prenosov: 1069
Celotno besedilo (1,24 MB) |
