| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
11.
OBSEG POSLABŠANJA IN ZASTARANJA PRI NABAVNO VREDNOSTNEM NAČINU OCENJEVANJA VREDNOSTI NAPREMIČNIN
Mark Bržan, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazano stanje nepremičninskega trga v Sloveniji in predstavljen postopek ocenjevanja tržne vrednosti nepremičninskih pravic. Opisane so metode za ocenjevanje vrednosti nepremičninskih pravic, ki so dandanes v uporabi v skladu z MSOV. V sklopu vsake od metod so predstavljeni njeni temeljni metodološki principi, predpostavke in omejitve. Osrednji del naloge predstavlja praktični prikaz ocene vrednosti nepremičninskih pravic z uporabo nabavnovrednostnega načina s poudarkom na zmanjšanju vrednosti zaradi poslabšanja inzastaranja.
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninski trg, ocene tržne vrednosti nepremičnine, poslabšanje in zastaranje nepremičnine, nabavnovrednostni način
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2510; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

12.
SODOBNE ALTERNATIVNE NALOŽBE
Jerneja Žagar, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi nestabilnosti finančnih trgov je potreba po razpršitvi premoženja s strani investitorjev vedno večja. Če želijo biti vlagatelji izpostavljeni čim manjšemu tveganju, je dobro, da premoženje usmerijo v različne naložbene možnosti, med katerimi imajo pomembno vlogo tudi alternativni finančni instrumenti. Skladi hedge so zanimivi predvsem za drznejše investitorje, ki jim tveganje ne predstavlja resnejše ovire in ki jih mogoče izgube ne odvrnejo od nadaljnjega vlaganja. Ti skladi namreč omogočajo doseganje visokih donosov. Uspeh pa seveda ni zagotovljen in možne so tudi velike izgube. Če pride do propada velikega hedge sklada, so lahko posledice katastrofalne. Za primer lahko vzamemo rekordne izgube hedge skladov v letu 2008, ki so zamajale celotno svetovno gospodarstvo. Pomembni akterji na finančnih trgih so tudi ETF skladi, katerih število se po svetu hitro povečuje. Najprej so se pojavili v ZDA, zaradi številnih prednosti pred klasičnimi vzajemnimi skladi pa so hitro postali priljubljeni tudi v Evropi. Gre za košarico vrednostnih papirjev, ki sestavljajo indeks, kateremu ETF sledi. Pri izbiri indeksa pa morajo biti vlagatelji previdni, saj se ti med seboj zelo razlikujejo. REIT nepremičninski skladi so se, prav tako kot prvi dve skupini skladov, najprej pojavili v ZDA in se kmalu zatem razširili še drugam. V Evropi so jih najprej uvedli na Nizozemskem. Gre za podjetja, ki zbrana investicijska sredstva vlagajo v različne vrste nepremičninskih naložb, na primer v stanovanja, poslovne prostore, trgovske centre, skladišča, hotele in podobno. Modeli REIT skladov so bili doslej uspešni v vseh državah, kjer so njihovo ustanovitev omogočili. V Sloveniji na tem področju še vedno precej zaostajamo za tujino. Leta 2005 je sicer Družba za upravljanje Medvešek - Pušnik ustanovila prvi ETF sklad MP-Eurostock.si, skladi hedge in nepremičninski skladi pa po naši zakonodaji vsaj za zdaj še niso predvideni za registracijo.
Ključne besede: hedge skladi, ETF skladi, nepremičninski skladi, finančna kriza
Objavljeno: 31.08.2011; Ogledov: 1538; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (961,84 KB)

13.
HIPOTEKARNI PRODUKTI IN NJIHOV VPLIV NA FINANČNO KRIZO
Tadej Denac, 2011, diplomsko delo

Opis: Z padcem cen nepremičnin se je hipotekarna kriza razširila na finančni sektor. Tako imenovana kriza neprvorazrednih posojil je negativno prizadela prebivalstvo, investitorje, posojilojemalce in ekonomske sisteme po celem svetu. Izvor krize povezujemo z ZDA, kjer so institucionalni posojilodajalci in hipotekarni posredniki z kompleksnimi hipotekarnimi posojili preplavili trg. Nadaljnja prodaja posojil na hipotekarnem trgu v obliki hipotekarnih obveznic je postopno zmanjševala kakovost posojil. Nepregleden proces listninjenja na sekundarnem trgu sproža veliko dilem. Listninjenje je učinkovit mehanizem s katerim se razprši tveganje, vendar se med udeleženci pojavljajo konflikti interesov. Proces listninjenja potrebuje temeljitejšo pravno podlago, katera bo preprečevala asimetrijo informacij in moralni hazard med udeleženci. Nepoznavanje tveganj, katerega nosijo izvedeni finančni instrumenti, je veliko investitorjev, tudi banke, privedlo do izgub. Odsotnost nadzora na tem segmentu, se je izkazalo za pogubno. Banke so preko posebnih podjetij za prenos sredstev tako v ZDA, kot tudi Evropi, investirale v nekakovoste dolžniške instrumente. To jim je omogočala zakonodaja, katera ni sledila razvoju finančne industrije. Slaba pravila glede kapitalske ustreznosti bank potrebujejo v prihodnosti poglobljeno analizo, nadzorne institucije držav sveta, pa zaradi vedno večje finančne globalizacije, enotna pravila in dobro poslovno prakso. Slednja naj bi omogočila preprečevanje in odkrivanje bodočih makroekonmskih neravnovesij.
Ključne besede: listninjenje, hipotekarna kriza, finančna kriza, nepremičninski trg, trg hipotekarnih obveznic, globalizacija finančnih trgov
Objavljeno: 03.11.2011; Ogledov: 1170; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

14.
ZNAČILNOSTI NEPREMIČNINSKEGA TRGA V SLOVENIJI PRED IN PO IZBRUHU SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE
Suzana Kocpek, 2011, diplomsko delo

Opis: Splošna opredelitev trga je, da gre za srečanje kupcev in prodajalcev, ki želijo izmenjati blago, storitev in denar. Trg nepremičnin pa je stičišče ljudi, ki trgujejo z dobrinami, katerih količina in kvaliteta sta težko merljivi, saj se na njih trguje z lastninskimi pravicami. Splošnemu teoretičnem delu je sledila analiza nepremičninskega trga v dveh obdobjih, in sicer, nepremičninski trg pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize in nepremičninski trg po izbruhu svetovne finančne in gospodarske krize. Pred-krizno obdobje zajema čas do leta 2007, nato pa je v sredini leta 2008 napočila največja finančna kriza. Zato sledi takrat po-krizno obdobje, ki pa še vedno traja. Slovenija še namreč ni prišla iz krize, čeprav je leta 2010 bilo opaziti okrevanje nepremičninskega trga. Eden izmed glavnih razlogov, da je slovenski nepremičninski trg še vedno v krizi je bilo obveščanje GURS o poskusnem vrednotenju nepremičnin. Gradbeni sektor pa navaja, kot razlog za krizo,da se predolgo vleče postopek pridobivanja gradbenih dovoljenj, saj se postopki vlečejo tudi več let. Kriza je pripeljala zelo veliko podjetij v stečaj in s tem je veliko ljudi ostalo brez služb. Banke zato čutijo zelo velike posledice, saj zaradi krize ljudje niso sposobni več vračati kreditov, ki so jih najeli pri banki.
Ključne besede: Nepremičnine, nepremičninski trg, vloga bank, kriza, gradbeni sektor.
Objavljeno: 13.12.2011; Ogledov: 1880; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

15.
INVESTIRANJE V NEPREMIČNINE
Bernard Visočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava investiranje v nepremičnine. Gre za odločitev posameznika ali se naj odloči za najem ali nakup stanovanjske nepremičnine. Na podlagi analiziranih najpomembnejših dejavnikov ponudbe in povpraševanja smo dokazali, da na kratek in srednji rok res vplivajo na ravnovesje na trgu, na dolgi rok pa ne, ker je racionalnost ekonomskih subjektov tista, ki cene vrača na naravne ravni. Mnogo ljudi je mnenja, da je bivanje v najemniškem stanovanju nesmiselno, saj bi lahko z plačilom najemnine odplačevali obrok kredita. V nalogi smo dokazali, da temu ni ravno tako, saj se z lastništvom nepremičnine pojavi veliko stroškov, ki jih pri najemu ni. Ti stroški so davek, stroški vzdrţevanja, zavarovanje, ipd. Problem slovenskega nepremičninskega trga je v slabi razvitosti trga najemniških stanovanj. Če bi bil ta razvit tako kot v ZDA, bi se več ljudi odločalo za najem namesto nakupa. Seveda je teţko primerjati Slovenijo in ZDA, ne samo zaradi velikosti drţave, ampak tudi zaradi fleksibilnosti prebivalstva. Najpomembnejša ugotovitev diplomske naloge je, da je v sedanjih razmerah racionalneje stanovanje najeti, kot kupiti. Temu je tako kljub dejstvu, da so v trenutnih razmerah obrestne mere za hipotekarne kredite nizke in da so se cene nepremičnin v zadnjem obdobju precej zniţale.
Ključne besede: Nepremičnine, prebivalstvo, novogradnje, brezposelnost, kratkoročno ravnovesje na trgu, dolgoročno ravnovesje, delnice, kredit, lizing, tveganje finančni vzvod, nepremičninski investicijski sklad
Objavljeno: 16.01.2012; Ogledov: 2052; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

16.
UČINKI SVETOVNE FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE NA SLOVENSKI NEPREMIČNINSKI TRG
Dario Maletič, 2011, diplomsko delo

Opis: Nepremičnina je zemljišče, ki obsega vse, kar je na njej zgrajeno in pritrjeno. Nepremičnine imajo svoje specifične lastnosti, zaradi česar je tudi nepremičninski trg specifičen, drugačen in "problematičen". Slovenski nepremičninski trg je zaradi svoje fizične majhnosti in togosti zelo ozek. Svetovna finančna in gospodarska kriza se je začela v ZDA. Lahkomiselnost ameriških bankirjev, želja po lahkotnem zaslužku in slepo zaupanje v finančni sistem so pahnili cel svet v finančno in gospodarsko krizo. Slovenija se temu ni mogla izogniti: banke so pri poslovanju postale pazljivejše, povečuje se brezposelnost, podjetja poslujejo vedno težje, mnoga so tudi propadla. Svetovna in gospodarska kriza je vplivala in pustila posledice na slovenskem nepremičninskem trgu. Cene nepremičnin so padle, potencialni kupci pa čakajo na ugoden trenutek, kar povzroča težave gradbenim podjetjem.
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninski trg, svetovna finančna in gospodarska kriza, Slovenija
Objavljeno: 24.01.2012; Ogledov: 2246; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (546,35 KB)

17.
POSEBNI REŽIM RAZPOLAGANJA Z NEPREMIČNINAMI V LASTI DRŽAVE IN OBČIN
Jerneja Stiplovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Stvarno premoženje v lasti Republike Slovenije in občin kot temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti je po številu nepremičnin kot tudi vrednostno zelo obsežno, zato mora država kot tudi občina razpolagati s svojim premoženjem čim bolj racionalno, transparentno, kot dober gospodar v skladu z načelom gospodarnosti, pri tem pa mora slediti predvsem javnem interesu. Lastnik premoženja, bodisi država bodisi občina, potrebuje vrsto različnih mehanizmov, ki omogočajo skrbno in pozorno obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na stvarno premoženje. Države posebno skrb namenjajo ravnanju z nepremičninami, saj so v primerjavi s premičninami gospodarsko pomembnejše. Nepremičnine so omejena in trajna dobrina, pri katerih se prav zaradi navedenih lastnosti v ospredje postavlja tudi vprašanje njihovega upravljanja. S sprejetjem Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin v letu 2007 je bil zaokrožen dolgotrajen proces ureditve področja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravne skupnosti. V naslednjih letih so se v praksi pokazale tako dobre kot slabe strani ureditve. Tako je priprava novega Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v letu 2010 po eni stani morala upoštevati velike spremembe, do katerih prihaja s centralizacijo nepremičnega premoženja, po drugi strani pa sta bila oba postopka priložnost za nekatere manjše popravke, ki jih je zahtevala praksa. Pri tem sta bila Zakon in Uredba v novem, integralnem besedilu sprejeta le iz nomotehničnih razlogov, saj je v obeh predpisih večina rešitev ostala enakih. Zakon se uporablja za vse stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni s posebnim zakonom za posamezno vrsto stvarnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti urejeno drugače. Tako zakon velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja, če ni z zakonom določeno drugače. Z Uredbo so natančno urejeni upravljavci stvarnega premoženja države in samoupravnih skupnosti, natančni postopki sprejemanja in vsebina načrta ravnanja s stvarnim premoženjem ter pogoji in postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti. Zaradi dejstva, da posamezni upravljavci niso posvečali dovolj pozornosti dokončni pravni in dejanski urejenosti nepremičnin ter njihovemu optimalnemu gospodarskemu izkoristku, je za izboljšanje stanja bilo treba razmišljati o postopnem prenosu vseh pristojnosti na enega upravljavca. Uveden Javni nepremičninski sklad, ki predstavlja specializirano osebo javnega prava, bo tako razbremenil vse dosedanje upravljavce nalog upravljanja z nepremičninami, ki bodo prenesene v last sklada. Ti se bodo lahko posvetili svojim primarnim dejavnostim, hkrati pa bo javni sklad na najugodnejši in najgospodarnejši način zagotavljal nepremičninske potrebe uporabnikov. Zaradi vzpostavitve evidenc nepremičnin ter njihove pravne in dejanske urejenosti bo v prihodnje zagotovljena večja preglednost ravnanja z nepremičnim premoženjem. Zagotovljeno bo jasno, pregledno in strokovno ravnanje ter enotno in usklajeno nastopanje na trgu nepremičnin, kar bo privedlo do optimalne izkoriščenosti in do zniževanja stroškov upravljanja.
Ključne besede: Ključne besede: razpolaganje, nepremično premoženje (nepremičnine), stvarno premoženje, država, občina, upravljavci, centralizacija, javni nepremičninski sklad
Objavljeno: 30.05.2012; Ogledov: 3430; Prenosov: 715
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

18.
IDEJNI PROJEKT ORGANIZACIJE GRADBIŠČA ZA KOMPLEKS ENOSTANOVANJSKIH STAVB V SENOŽETIH IN RAZISKAVA NEPREMIČNINSKEGA TRGA
Simona Lugarić, 2012, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge je prikazana izdelava idejnega projekta organizacije gradbišča za kompleks enostanovanjskih stavb v Senožetih. Vsebina diplomske naloge zajema predhodno proučevanje projektne dokumentacije in pogojev grajenja, dimenzioniranje začasnih kapacitet ter izris sheme ureditve gradbišča. V drugem delu diplomske naloge je predstavljen nepremičninski trg, ki obsega raziskavo mikrookolja in makrookolja ter predstavitev SWOT analize.
Ključne besede: gradbeništvo, gradbena dela, organizacija gradbišča, gradbiščna dokumentacija, nepremičninski trg, SWOT analiza
Objavljeno: 14.03.2012; Ogledov: 1606; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

19.
ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH V NEPREMIČNINSKIH AGENCIJAH
Aleksandar Trnjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom želimo prikazati zadovoljstvo zaposlenih v nepremičninskih agencijah. Prikazali bomo pomembne osnove kako se pride do zadovoljstva zaposelnega in posledično do njegove pripadnosti in kako upravljati in meriti zadovoljstvo ter pripadnost zaposelnih. Prav tako se bomo osredotočili na motivacijo zaposelnih, ki je ključna za samo uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih v nepremičninskih agencijah. V empiričnem delu bomo ugotavljali pomebne lastnosti zaposelnih v nepremičninskih agencijah, odnos nepremičniskih agencij do svojih zaposlenih ter samo oceno zadovoljstva zaposlenih. Kot inštrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik. Z raziskavo želimo ugotoviti stopnjo zadovoljstva zaposlenih v nepremičninskih agencijah ter kje so vzroki za morebitno nezadovoljstvo.
Ključne besede: Zadovoljstvo zaposlenih, Nepremičninske agencije, Nepremičninski agenti
Objavljeno: 09.08.2012; Ogledov: 1039; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

20.
VPLIV KREDITNEGA KRČA NA SLOVENSKI TRG NEPREMIČNIN
Tadeja Novak, 2012, diplomsko delo

Opis: Finančna kriza ZDA se je prek mednarodnih in nacionalnih odnosov razširila po vsem svetu. V Evropo in druge dele sveta in iz finančnih trgov nazaj v realno gospodarstvo, kjer se je z razraščanjem hipotekarnih posojil tudi začela. Problematika kreditnega krča, kot hude posledice globalne finančne krize, je zaobjela mednarodne posojilne bančne trge in močno otežila dostop do tujih virov financiranja. Slovenske poslovne banke so v času ekspanzije, torej v obdobju pred finančno krizo, dajale posojila brez ustreznih zavarovanj. Z vstopom krize v slovenski bančni sistem je prišlo, zaradi velikega obsega slabih naložb v bilancah slovenskih poslovnih bank, do zastoja kreditiranja oziroma do slabe kreditne aktivnosti bank. Prišlo je do tako imenovanega kreditnega krča, ki povzroča stagniranje gospodarstva in je odraz trenutnega stanja na slovenskem nepremičninskem trgu. Problematika diplomskega seminarja me je pripeljala do razmišljanja, kako bi lahko na najbolj primeren in s čim manj zahtevanimi stroški denarja od davkoplačevalcev zatrli kreditni krč. Skozi delo seminarja tako predstavljamo uvedbo slabe banke, kot potencialni izhod iz finančne krize. Sama uvedba slabe banke pa še ni povsem dovolj, ključno je povečati povpraševanje in ponudbo na stanovanjskem trgu, s čimer bi lahko dosegli želeni rezultat, ki je, oživeti slovenski stanovanjski trg nepremičnin in povečati kreditno aktivnost slovenskih domačih bank. Slovenski stanovanjski trg nepremičnin je močno odvisen od razpoložljivih dolgoročnih virov financiranja. Trenutno so poslovne banke v situaciji, ko je ponudba stanovanjskih kreditov močno omejena, pribitki na referenčne obrestne mere visoki, dodatno zaostrovanje pogojev pridobitve kredita pa le še dodatno zmanjšuje možnost nakupa stanovanja in s tem povečuje že tako preobširno zalogo novogradenj in rabljenih stanovanj na slovenskem nepremičninskem trgu.
Ključne besede: Nepremičninski trg, finančna kriza, kreditni krč, kreditna aktivnost bank, »slaba« banka.
Objavljeno: 11.12.2012; Ogledov: 1543; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici