Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Irska je vse od sredine osemdesetih let dvajsetega stoletja beležila gospodarsko rast, ki je bila posledica večanja tujih investicij. Leta 2001 je zaradi poka dot.com balona in vojne v Iraku prišlo do zastoja gospodarske rasti. Cene nepremičnin so prav tako že daljše obdobje rasle in v letu 2001 je vlada, na pobudo lobistov in gradbincev, sprejela širok nabor davčnih spodbud in olajšav pri novogradnjah in adaptacijah. Ta ukrep je ponovno zagnal irsko gospodarstvo, vendar s to razliko, da je sedaj prišlo do nastanka nepremičninskega balona, ki so ga v veliki meri napihovale tudi banke s svojo kreditno politiko. Banke so vire za povečano kreditiranje pridobile na medbančnem trgu in ko je prišlo po padcu Lehman Brothersa do zamrznitve slednjega, so ostale brez likvidnih sredstev. Velike izgube bank in vodenje proračunskega primanjkljaja sta Irsko privedla do točke, ko je s strani Evropske centralne banke bila prisiljena zaprositi trojko za mednarodno finančno pomoč.
Ključne besede: finančna kriza, nepremičninski balon, medbančni trg, javno-finančni primanjkljaj, javni dolg.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: V nalogi bo obravnavan model napovedi oz. ocene cene nepremičnin za primer stanovanjskih hiš, ki temelji na principu multiple regresije. Analiza, ocena parametrov in testiranje ustreznosti modela bo izvedeno na osnovi realnih podatkov, pridobljenih iz Evidence trga nepremičnin. Vzorec zajema podatke za obdobje od 2007 do 2022. V prvem delu naloge so predstavljena teoretična izhodišča funkcij in metod, ki so uporabljene pri izgradnji modela. Sledi poglavje o postopkih vrednotenja, kjer so opisane spremenljivke, funkcijske oblike modelov in mere primernosti ter ustreznosti. Zadnji sklop zajema opis postopka izgradnje modela in samo analizo rezultatov.
Ključne besede: nepremičninski trg, stanovanjske hiše, modeliranje, regresija, cenilka najmanjših kvadratov
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 96
Celotno besedilo (480,04 KB)

Opis: Pri definiranju stresa so pomembne različne opredelitve, teorije in modeli stresa. Prva opredelitev, ki sta jo podala Holmes in Rahe, se osredotoča na zunanje vire stresa in predlaga, da do stresne reakcije pride zaradi zunanjih dražljajev. Večji kot je pritisk na posameznika, večja je možnost, da mu bo ta podlegel. Selye se je osredotočal na stres kot reakcijo, oziroma kot fiziološki odziv na škodljivi dražljaj, ki poteka v treh fazah: v prvi se telo na stres odzove z opozorilno reakcijo. V drugi stopnji – stopnji upora, se telo pripravi na spopad s stresom. Ko pa stres prične presegati posameznikove zmogljivosti, pride do končne faze – izčrpanosti. Zadnja faza doživljanja stresa je stanje izgorelosti oziroma burnout. Takrat telo pregori in tako podleže pritisku. Pojem izgorelost se običajno pojavi v kontekstu delovnega okolja. Delovna izgorelost obsega tri dimenzije: izčrpanost (izgorelost na čustveni ravni), cinizem (depersonalizacija) in izguba strokovne oziroma poklicne učinkovitosti. Poučevanje stresa in izgorelosti pri nepremičninskih posrednikih je smiselno zaradi velikega pritiska, ki je vsakodnevno prisoten na delovnem mestu, še posebej v situacijah, kjer zaposleni opravlja delo z ljudmi. Delu s strankami pripisujemo visoko raven stresa prav zaradi človeškega stika, ki s seboj prinese čustva in čustvene reakcije. Pri obvladovanju in preprečevanju stresa bi se tako morali pogovarjati že o preventivi.
Ključne besede: Stres, stres na delovnem mestu, stresorji, izgorelost, burnout, nepremičninski posrednik
Objavljeno v DKUM: 27.06.2022; Ogledov: 777; Prenosov: 166
Celotno besedilo (2,20 MB)

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili managerja, njegovo vlogo in funkcije v podjetju. Hkrati smo podrobneje spoznali tudi kaj je management, kaj predstavlja in kakšne so naloge managementa v podjetju. V nadaljevanju smo predstavili vrste nepremičnin, njihove osnovne lastnosti ter posledično trg nepremičnin oziroma osnovne funkcije in značilnosti tega trga. Vse skupaj smo povezali v celoto, da raziščemo najboljše načine za izboljšanje vloge managerja pri trgovanju z nepremičninami. Ugotovili smo, da so rešitve oziroma načini dostopni vsem managerjem. Aktivnosti in odločitve managerja, povezane s trgovanjem z nepremičninami lahko izboljšamo s prijemi, ki smo jih v nalogi tudi natančno opredelili. Ti vključujejo zaposlitev osebe, management nepremičnin ali property management, ki v Sloveniji še ni tako znan koncept, sodelovanje z nepremičninsko agencijo ali pa aktivnejši način za managerja, kot je pridobitev znanja in izobraževanja s področja nepremičnin oziroma pridobitev licence za opravljanje dejavnosti nepremičninskega posredovanja, ki je potrebna pri prodaji novogradenj oziroma pri investiranju v gradnjo. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da so načini in rešitve v nalogi lahko v veliko pomoč managerjem, ki želijo svojo aktivnost na področju nepremičnin povečati, saj podrobnejših raziskav in analiz na to temo v literaturi še ni zaslediti.
Ključne besede: management, manager, nepremičnine, trg nepremičnin, management nepremičnin, nepremičninski posrednik
Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 1251; Prenosov: 104
Celotno besedilo (764,84 KB)

Opis: Stvarno premoženje v lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti je zelo kompleksno področje. Država in občine morajo ravnati s svojim premoženjem čim bolj racionalno, transparentno in v skladu z načelom gospodarnosti, pri tem pa morajo slediti javnemu interesu. Na področju ravnanja s stvarnim premoženjem države je pričela zoreti ideja po celoviti ureditvi tega področja. Zakon o javnih financah je bil okvir, ki je predstavljal temelje za nadgradnjo zakonodaje, po drugi strani pa jo je v začetku nekako omejeval. Zaradi tega se je pokazala potreba po večkratni spremembi zakonodaje. Cilj je bil zagotovitev identificiranja in vzpostavitev evidence stvarnega premoženja, boljše in bolj transparentne priprave pravnih poslov, upravljanje in reševanje prostorskih potreb upravljavcev in uporabnikov stvarnega premoženja za njihovo delo. Največji korak je bil narejen s sprejemom Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Upravljanje je bilo izrazito decentralizirano, kar je pomenilo veliko upravljavcev. Zaradi želje po večji efektivnosti, je v nekem trenutku kazalo, da bi bilo gospodarjenje s stvarnim premoženjem učinkovitejše, če bi ustanovili pravno osebo javnega prava – javni sklad, ki bi delovala izključno za namene upravljanja s stvarnim premoženjem. Ideja je botrovala spremembi Zakona, Uredbe in sprejemu Zakona o javnem nepremičninskem skladu. Glavni razlogi za ustanovitev javnega sklada so bili nujnost načrtnega in enotnega gospodarjenja z nepremičninami države, ki naj bi bile prenesene ali v last ali v upravljanje javnega sklada, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki bodo omogočale najugodnejše rezultate za njegovo poslovanje. Potreba po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju zadev, vzpostavitev evidence nepremičnin ter njihove pravne in dejanske urejenosti, razbremenitev vlade in drugih organov so bili nekateri cilji, ki bi jih realno najlaže dosegli.. Hkrati s sprejemom Zakona o javnem nepremičninskem skladu, sta se okoliščinam prilagodila tudi Zakon in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v letu 2010. Poleg manjših popravkov, ki jih je zahtevala praksa, sta morala upoštevati in zagotoviti izvedbo večjih sprememb ob ustanovitvi javnega nepremičninskega sklada. Vse to pa se očitno ni izkazalo za najbolj uspešen »manever«, zaradi česar je prišlo do nove spremembe še pred dokončno vzpostavitvijo javnega nepremičninskega sklada in začetka njegovega delovanja. Novela je skladna s konceptom vlade, da se centralizacija v okviru javnega sklada ne izvede, iz česar izhaja, da Novela razveljavlja Zakon o javnem nepremičninskem skladu ter določbi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki urejata prenos nepremičnega premoženja in posameznih nalog upravljanja na javni sklad.
Ključne besede: Stvarno premoženje, država, občina, načelo gospodarnosti, upravljanje, javni nepremičninski sklad.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2017; Ogledov: 1906; Prenosov: 281
Celotno besedilo (526,39 KB)