1. Uveljavitev prednostnega poplačilnega upravičenja pri hipoteki v postopku izvršbe in stečaja : magistrsko deloKarin Murg, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je primarno predstaviti pomembnost, uporabnost in prednosti hipoteke, kot stvarnopravnega zavarovanja in predvsem iz vidika hipotekarnega upnika, zagotavljanje in uresničevanje njegove pravice do prednostnega poplačila, ko dolžnik terjatve ni zmožen poplačati in je tako nad njim začet stečajni ali izvršilni postopek.
Hipoteka je zakonsko opredeljena kot zastavna pravica na točno določeni nepremičnini in je namenjena za zavarovanje ene ali več določenih terjatev, pri čemer hipotekarni upnik s hipoteko hkrati pridobi pravico, da se lahko v primeru, če terjatev, ki je s to hipoteko zavarovana ni poplačana, poplača iz vrednosti te zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica hipotekarnega upnika, ki je kot edino materialnopravno upravičenje vsebovana v hipoteki, ima prednost pred vsemi ostalimi upniki zastavitelja, torej se poplačuje prednostno. Upnik lahko svojo pravico uveljavlja tako sodno v postopku izvršbe ali stečaja, kot tudi izvensodno v posebnih primerih izvensodne notarske prodaje nepremičnine.
Tako postopek stečaja kot postopek izvršbe je zakonsko urejen, pri čemer je cilj navedenih postopkov doseči čim hitrejše poplačilo upnikove terjatve, ki s strani dolžnika ni bila predhodno prostovoljno poplačana, prav tako pa se v obeh postopkih uresničuje pravica do prednostnega poplačila hipotekarnega upnika. Postopkoma je prav tako skupna plačilna nesposobnost dolžnika, saj je povod tako za sprožitev postopka izvršbe kot postopka stečaja, ki ga imenujemo tudi generalna izvršba, dejstvo, da je dolgovana terjatev dolžnika do upnika že zapadla in še ni bila poravnana.
Predvsem, ko gre za višje zneske terjatev upnikov, so s tem praviloma povezane tudi višje stopnje tveganj, tako je smotrno, da poskusijo upniki svoje terjatve zavarovati, še preden postane dolžnik insolventen in plačilno nesposoben poravnati svoje obveznosti. Kot bo pojasnjeno tekom dela, je hipoteka kot stvarnopravno zavarovanje izjemno stabilno in eno izmed varnejših vrst zavarovanja terjatev, zato ne preseneča dejstvo, da je v praksi tudi redno uporabljena.
Magistrsko delo je sicer krovno materija stvarnega prava, vendar se glede na temo, tesno prepleta s stečajnim in izvršilnim pravom, ter se prav tako dotika tudi obligacijskega prava. Glede na obširnost vsakega posameznega področja, ki ga magistrsko delo zadeva, bodo bralcu tekom sistematične razdelitve vsebine pojasnjene pravice, ki jih ima upnik, čigar terjatev je zavarovana s hipoteko, celovito predstavljene možnosti za dosego poplačila njihove terjatve in hkrati predstavljene tudi obveznosti določenih ravnanj upnika, kot je na primer prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku, v namen zavarovanja svoje pravice do prednostnega poplačila, saj morajo biti upniki aktivno vključeni tako pri postopku izvršbe kot stečaja, da lahko uspešno zavarujejo svojo pravico in dosežejo končno poplačilo svoje terjatve. Ključne besede: izvršilni postopek, stečajni postopek, zastavni upnik, prednostno poplačilo, izvršba na nepremičnine, prisilna hipoteka, ločitvena pravica, pravna fikcija prijave Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,60 MB) |
2. Ureditev etažne lastnine po noveli SPZ-B ter primerjava z italijansko ureditvijo : magistrsko deloKaja Cafuta, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom »Ureditev etažne lastnine po noveli SPZ-B ter primerjava z italijansko ureditvijo« je namenjena predvsem lažjemu razumevanju razvoja instituta etažne lastnine na našem ozemlju, ter spremembam, ki so se čez leta uveljavile. Obenem magistrska naloga podrobno opredeljuje italijansko ureditev etažne lastnine in primerjavo le te z aktualno ureditvijo etažne lastnine v Republiki Sloveniji.
Etažna lastnina je posebna vrsta lastninske pravice na delu stavbe. Sam pojem se je na našem ozemlju začel razvijati nekje v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Proces uveljavitve je bil v veliki meri podvržen postopku nacionalizacije. Zaradi takšnih okoliščin so nastale posledice, ki se odražajo še danes.
Etažna lastnina je sama po sebi vrsta lastninske pravice, ki je urejena v Stvarnopravnem zakoniku. Gre za lastništvo ene stavbe s strani različnih oseb, pri čemer je bistvena funkcionalna celota prostorov. K etažni lastnini vedno spada tudi solastnina na skupnih delih in napravah.
Z novelo SPZ-B, ki je bila sprejeta leta 2020, se je v naš pravni sistem uvedel nov institut povezanih nepremičnin. SPZ-B je namenil novemu institutu celotno poglavje, v katerem opredeljuje pravila za nastanek povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin ter prenehanje povezanih nepremičnin. Povezane nepremičnine lahko uvrstimo v poglavje pojavnosti lastninske pravice več oseb. Gre torej za upoštevanje potreb pri urejanju medsebojnih razmerij med lastniki nepremičnin, povezanih z načinom gradnje in urejanjem prostora. To so nepremičnine povezane z načinom gradnje in urejanjem prostora. Gre za nepremičnine, namenjene za skupno rabo več drugih nepremičnin oziroma funkcionalno povezavo dveh nepremičnin. Profesor Juhart je pri novem institutu izpostavil nekaj problemov, ki so neprimernost solastnine oziroma skupne lastnine kot osnovnega pravnega režima. Ločen pravni režim lahko pripelje do cepitve lastninske pravice ter do neučinkovitosti upravljanja.
Zanimivo je, kako različno je lahko urejen enak pravni institut v dveh državah, ki ležita na enakem kontinentu, vendar sta imeli različen postopek razvoja. Italija ima v svojem civilnem zakoniku (Codice Civile) napredne določbe s področja etažne lastnine, ki jih je leta 2012, natančneje 12. novembra potrdil odbor za pravosodje (Commissione giustizia) Republiškega senata z novim besedilom zakona o stanovanjskih nepremičninah. Novo besedilo je v pravni red na novo vključilo dokaj inovativne ideje kasacijskega sodišča s področja večstanovanjskih stavb ter dodal nekatera popolnoma nova določila, katera so bila do te točke še nepoznana. Primerjava med ureditvijo v državi Italiji ter Sloveniji jasno prikaže pomanjkljivosti v našem pravnem sistemu, predvsem to, da nismo ažurni v prilagajanju pravne ureditve glede na hiter tehnološki napredek ter hiter napredek na področju gradnje. Ključne besede: etažna lastnina, etažni lastniki, zemljiška knjiga, SPZ-B, povezane nepremičnine, Italija, Codice Civile. Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Načrtovanje uporabniške izkušnje ter uporabniškega vmesnika na področju nepremičnin : diplomsko deloHana Pačnik, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na proces načrtovanja uporabniške izkušnje in vmesnika ter preučevali spletne strani za nepremičnine, tako domače kot tuje. Na podlagi tega smo zasnovali prototip mobilne aplikacije za nepremičninski trg.
Glavna prednost osnove mobilne aplikacije je ta, da omogoča ogled stanovanja preko video klica ter vso komunikacijo neposredno v aplikaciji. Osredotočili smo se na ključne dele aplikacije, saj je proces načrtovanja kompleksen. Naši rezultati bodo služili kot smernice za izdelavo in nadgrajevanje spletnih strani za nepremičnine. Ključne besede: Uporabniška izkušnja, uporabniški vmesnik, mobilna aplikacija, nepremičnine, oblikovanje Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,32 MB) |
4. Vloga uporabe dronov v panogi nepremičnin : magistrsko deloAndjelko Andy Kober, 2023, magistrsko delo Opis: Droni so čudež v svetu fotografije, saj fotografom omogočajo enostavno zajemanje slik
iz kotov, do katerih še nikoli niso imeli dostopa. In postali so pomembna orodja, zlasti za
krajinske in arhitekturne ureditve, pošiljke in nenazadnje tudi v panogi nepremičnin. Za
raziskovanje smo izbrali kvantitativno in kvalitativno raziskovanje. Kvantitativno
raziskovanje je bilo izvedeno v obliki vprašalnika, ki smo ga razposlali nepremičninskim
agentom. Drugi del raziskave je bil kvalitativno naravnan, saj smo s pomočjo petih
intervjujev z nepremičninskimi agenti ugotavljali odnos in mnenje nepremičninskih
agentov do uporabe dronov v panogi nepremičnin. Možnosti za razvoj uporabe dronov
v panogi nepremičnin so zelo široke. Udeležencem v raziskavi se zdi, da je uporaba
dronov v panogi nepremičnin primerna. Ena največjih prednosti dronov v
nepremičninah je ta, da slike z dronom pomenijo boljšo prodajo. Slabosti pa so motenje
posesti sosedov, hrup, poseg v zasebnost, zakonske omejitve in motenje ptic. Večina
udeležencev naše raziskave ima zelo slabo znanje o pravnih okvirih uporabe dronov v
namen pospeševanja prodaje nepremičnin. Komercialni nepremičninski agenti,
nepremičninska investicijska podjetja ali razvojna podjetja, ki prodajajo nepremičnine,
želijo sodelovati pri prenovi stavb ali gradbenih projektih, in so izjemno zainteresirani za
uporabo dronov za nepremičnine. To so običajno večja mesta, kjer so zračne slike bolj
koristne za zajem celotne nepremičnine z istimi tehnikami, vendar z letenjem veliko
višje. Ključne besede: logistika, zakonodaja, razvoj, dron, nepremičnine Objavljeno v DKUM: 12.02.2024; Ogledov: 348; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,58 MB) |
5. Povezane nepremičnine : magistrsko deloJure Grivić, 2023, magistrsko delo Opis: Novela SPZ-B je leta 2020 v slovenski pravni red uvedla nov institut imenovan povezane nepremičnine. Novost omogoča povezavo stavbnih pravic ali lastninskih pravic na glavnih nepremičninah s stavbnimi ali lastninskimi pravicami na pomožnih nepremičninah, kadar med nepremičninami obstaja funkcionalna povezava – to pomeni, kadar je pomožna nepremičnina trajno potrebna za redno rabo ene ali več glavnih nepremičnin.
Povezava nastane tako, da se stavbna pravica ali lastninska pravica na pomožni nepremičnini vključi v samostojno stavbno ali lastninsko pravico na drugi, glavni nepremičnini. Gre za vključeno lastninsko pravico oz. stavbno pravico. Institut povezanih nepremičnin gradi na konceptu vključenih pravic, katerih poglavitni značilnosti sta njihova nesamostojnost oz. akcesornost ter dejstvo, da učinkujejo v korist vsakokratnega lastnika. Vključene pravice niso novost v slovenskem pravnem redu. Primeri vključenih pravic so npr. prava stvarna služnost in nepravo stvarno breme. Vključeno lastninsko pravico pa smo, med drugim, poznali že pri etažni lastnini, kjer se lastninska pravica na splošnih in posebnih skupnih delih vključi v samostojno lastninsko na posameznih delih. Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si v tem pogledu zelo podobni, zato ureditev povezanih nepremičnin glede številnih vprašanj napotuje na uporabo določb o etažni lastnini.
Instituta etažne lastnine in povezanih nepremičnin sta si podobni tudi v tem, da gre večinoma za večosebna razmerja. Povezane nepremičnine so v glavnem namenjen položajem, ko je pomožna nepremičnina potrebna za rabo več glavnih nepremičnin, zato bo pomožna nepremičnina pogosto v solastnini lastnikov dveh ali več glavnih nepremičnin. Seveda pa institut ni omejen zgolj na takšne položaje.
Ureditev povezanih nepremičnin je bila deležna kritik zaradi nedoslednosti, ki jih vsebuje. Pravna stroka je na te nedoslednosti opozarjala v postopku sprejemanja novele SPZ-B, vendar zaman. To sicer ne pomeni, da je institut popolnoma neizvedljiv, a je treba pri določenih vprašanjih uporabiti primerno in previdno razlago ter argumentacijo, da pridemo do pravilne uporabe instituta. Institut je nov in zanimivo bo spremljati potek instituta in situacije, v katerih se bo praksa poslužila zadevnega instituta. Ključne besede: novela SPZ-B, samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, vključene pravice, povezane nepremičnine, prehod pravic iz pomožne nepremičnine na glavno nepremičnino, vzpostavitev povezanih nepremičnin, prenehanje povezanih nepremičnin, upravljanje povezanih nepremičnin, povezane nepremičnine in Stanovanjski zakon (SZ-1) Objavljeno v DKUM: 25.01.2024; Ogledov: 337; Prenosov: 119
Celotno besedilo (740,66 KB) |
6. Etažna lastnina in povezane nepremičnine : magistrsko deloBelmina Halvadžić, 2023, magistrsko delo Opis: Samostojna pravica je pravica, ki obstaja oziroma nastane, se prenaša, v kolikor je prenosljiva, in preneha neodvisno od nastanka, obstoja, prenosa ali prenehanja druge pravice. Samostojnost pravice je tipična značilnost pravice in glede na splošno pravilo je vsaka pravica samostojna. Nesamostojnost (akcesornost) pravice je izjema od splošnega pravila o samostojnosti pravice, zato mora biti ta značilnost pravice jasno opredeljena. Naša pravna ureditev, kljub predlogu pravnih strokovnjakov za dopolnitev 37. člena SPZ z novelo SPZ-B, zaenkrat ne vsebuje splošnega pravila, v katerem bi bile značilnosti nesamostojne (vključene) lastninske pravice posebej opredeljene. So pa bile z navedeno novelo spremenjene in dopolnjene določbe, ki se nanašajo na etažno lastnino, prav tako je bil uveden institut povezanih nepremičnin.
V zvezi z etažno lastnino je bila dopolnjena ureditev njenega nastanka, pri čemer lahko izpostavimo predvsem dodatna pravila glede prehoda izvedenih stvarnih pravic z nepremičnine na posamezne dele v etažni lastnini v poslu ustanovitve etažne lastnine. Hipoteka, ki bremeni celotno nepremičnino, ki se razdeli na etažno lastnino, namreč preide na vse posamezne dele v etažni lastnini. Vsekakor pa se lahko določi tudi drugačen (omejen) prenos hipoteke na posamezne dele zgradbe v etažni lastnini, s tem da takšen omejen prenos hipoteke samo na nekatere posamezne dele zgradbe v etažni lastnini posega v položaj hipotekarnega upnika, zato je bistven pogoj za veljavnost takšnega omejenega prenosa njegovo soglasje. Po drugi strani pa se hipoteka, ki bremeni solastniški delež zemljiške parcele, ki je pravni temelj oblikovanja etažne lastnine, prenese samo na tiste posamezne dele, ki glede na delitev solastnine pripadajo solastniku s hipoteko obremenjenega solastniškega deleža.
Glede pravne ureditve povezanih nepremičnin je treba poudariti, da je bila deležna številnih negativnih kritik. Po mnenju nekaterih teoretikov najbolj izstopa precej nenavaden četrti odstavek 127.b člena SPZ, ki omejuje nastanek povezanih nepremičnin, če na glavni ali pomožni nepremičnini obstaja zakonita predkupna ali odkupna pravica oziroma prepoved obremenitve ali odtujitve različnih upravičencev. Navedeno določilo daje obligacijskim pravicam neupravičeno velik pomen, ovira oblikovanje povezanih nepremičnin v praksi, prav tako pa ni jasna povezava s predkupno pravico, saj oblikovanje povezanih nepremičnin ne predstavlja prodaje nepremičnin. Za razliko od etažne lastnine, na področju povezanih nepremičnin, zaenkrat ni (objavljene) sodne prakse, prav tako gre za primerjalnopravno posebnost, tako da jih ni mogoče primerjati z tujimi ureditvami. Ključne besede: samostojna lastninska pravica, vključena lastninska pravica, etažna lastnina, posamezni del stavbe, skupni del stavbe, povezane nepremičnine, glavna nepremičnina, pomožna nepremičnina, SPZ-B, zemljiška knjiga Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 738; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,28 MB) |
7. |
8. Prisilna prodaja nepremičnin stečajnega dolžnika v osebnem stečaju in pravne značilnosti odpusta obveznosti : magistrsko deloJanja Motaln, 2022, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je približati bralcem postopek prodaje nepremičnin stečajnega dolžnika ter institut odpusta obveznosti v osebnem stečaju. Vso premoženje, ki ga ima stečajni dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja predstavlja stečajno maso in je namenjena poplačilu upnikovih terjatev ter stroškov stečajnega postopka. V stečajno maso spadajo tudi nepremičnine, ki so v lasti stečajnega dolžnika in se prodajo po postopkih določenih v zakonu.
Postopek prodaje nepremičnine v okviru stečajnega postopka je razdeljen na pet faz, pri čemer vsaka faza pripomore k doseganju temeljnega cilja stečajnega postopka, to je poplačilo upnikove terjatve. V zgodnji fazi je treba oceniti vrednost nepremičnine in presoditi, kateri način prodaje je tisti, ki bo najugodnejši za poplačilo upnikov. Sama prodaja se začne s sklepom sodišča, s katerim tudi določi način prodaje, izklicno oziroma izhodiščno ceno ter višino varščine. Najpogostejši način prodaje nepremičnin je na javni dražbi in z javnim zbiranjem ponudb. Po končanem postopku prodaje se sklene prodajna pogodba z najugodnejšim ponudnikom, po plačilu dogovorjene kupnine pa se nanj prenese lastninska pravica ter ostale premoženjske pravice.
Poseben položaj ima zakonec tistega, nad katerim se je začel postopek osebnega stečaja. Ta lahko zahteva delitev skupnega premoženja tako, da v treh mesecih po začetku stečajnega postopka prijavi izločitveno pravico. Če rok zamudi, nastopi fikcija, da je prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Izločitveno pravico je treba ločiti od ločitvene pravice, ki predstavlja pravico do prednostnega poplačila iz premoženja, ki je zavarovano s to pravico. Izločitveni upnik se ne poplača iz stečajne mase, vendar s prijavo take pravice zgolj obvesti stečajnega upravitelja, da določeno premoženje ne spada stečajnemu dolžniku in posledično ne more biti del stečajne mase. Ko stečajno sodišče prizna izločitveno pravico zakonca, izda sklep, s katerim ugotovi priznano izločitveno pravico ter lastninsko pravico izločitvenega upnika na določeni nepremičnini v deležu, ki je enak njegovemu deležu na skupnem premoženju.
Fizične osebe podajo predlog za začetek postopka osebnega stečaja z namenom dosega odpusta obveznosti. Naveden institut je namenjen vestnemu in poštnemu dolžniku, ki ne zmore poravnati vseh obveznosti, ki jih ima ob začetku postopka osebnega stečaja ter omogoča vrnitev takih oseb v normalno premoženjsko stanje. Po vložitvi predloga, stečajno sodišče določi preizkusno obdobje, v katerem mora stečajni dolžnik izkazati angažiranost in trud za plačilo upnikov. S pravnomočnim sklepom o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati terjatve, na katere učinkuje odpust. Stečajni dolžnik lahko tudi zlorabi takšno pravico, zato zakon določa tudi ovire, skladno, s katerimi odpust obveznosti ni mogoč. Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, prodaja nepremičnine, javna dražba, zavezujoče zbiranje ponudb, prodajna pogodba, izločitveni zahtevek, odpust obveznosti, pravno vrednotenje. Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 965; Prenosov: 336
Celotno besedilo (745,19 KB) |
9. Realizacija (izvršitev) stvarnopravnih zavarovanj : magistrsko deloLucija Pezdiček, 2022, magistrsko delo Opis: Stvarnopravna zavarovanja delimo glede na objekt, ki je predmet jamstva. Tako stvarnopravna zavarovanja plačil v poslovni in sodni praksi razvrščamo na zavarovanja s terjatvami, med katere sodijo (pravi in nepravi) faktoring, finančna zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje ali fiduciarna cesija in zastavna pravica na terjatvah (vrednostnih papirjih in drugih premoženjskih pravicah). Naslednjo pomembno vlogo igrajo zavarovanja s premičninami, ki jih poznamo v obliki fiduciarnega prenosa lastninske pravice ali prenosa lastninske pravice v zavarovanje v obliki zastavne pravice na premičnini, ki je lahko bodisi posestna bodisi neposestna, in sodobne oblike pridržka lastninske pravice. Najpomembnejša vrsta stvarnopravnih zavarovanj so zavarovanja z nepremičninami, to so hipoteka, finančni lizing nepremičnin in (predialno) stvarno breme. Posebna značilnost določenih institutov oziroma vrst zavarovanj je ta, da lahko upnik v primeru neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti zunajsodno uveljavlja (izvrši) prednostno poplačilno upravičenje. V našem pravnem sistemu se premičnine običajno dajejo v zavarovanje v obliki zastavne pravice, bodisi posestne, bodisi neposestne, v obeh primerih pa pridobi zastavni upnik tako imenovano izvedeno stvarno pravico. Zastavna pravica je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Pomembna značilnost zastavnih pravic je njihova akcesornost oziroma odvisnost od zavarovane terjatve. Kot taka zato ni samostojno prenosljiva pravica, niti ni samostojno izvedena stvarna pravica, temveč je venomer odvisna od zavarovane terjatve. Najpomembnejša sekcija stvarnopravnih zavarovanj se nanaša na zavarovanja z nepremičninami. Zastavna pravica na nepremičnini se tako imenuje hipoteka. Za hipoteko, kot vrsto zastavne pravice, veljajo vsa splošna načela, ki veljajo za zastavno pravico. Od navadne hipoteke se maksimalna hipoteka razlikuje po značilnostih zavarovane terjatve. Tukaj glede samih značilnostih SPZ ni preveč dosleden. Notarska prodaja nepremičnine, obremenjene s hipoteko, torej zunajsodna realizacija hipoteke je novost, za katero pa je primarna podlaga v SPZ-ju in se torej ureja po pravilih stvarnopravnega zakonika. ZFZ glede notarske hipoteke ureja zgolj pogoje za njeno zunajsodno uveljavitev z notarsko prodajo. Notarska prodaja je prodaja zastavljene nepremičnine, ki jo v imenu hipotekarnega upnika opravi notar zaradi zagotovitve zunajsodne uresničitve prednostnega poplačilnega upravičenja, vključenega v notarski hipoteki. Na zahtevo hipotekarnega upnika začne notarsko prodajo notar. Nekatere posamezne vrste stvarnopravnih zavarovanj, ki se delijo glede na predmet jamstva, niso zadostile potrebam poslovne prakse, zato so se razvile nove, sodobne oblike, ki so po razdelkih podrobneje razložene v nadaljevanju. Ključne besede: hipoteka, izvršba, nepremičnine, prednostno poplačilno upravičenje, premičnine, stvarnopravna zavarovanja, zastavna pravica, zavarovana terjatev, zunajsodna uveljavitev, izvršitev Objavljeno v DKUM: 18.02.2022; Ogledov: 1298; Prenosov: 339
Celotno besedilo (1,17 MB) |
10. Stvarnopravni in zemljiškoknjižni učinki zaznabe izvršbe ter pridobitev lastninske pravice pri prisilni prodaji v izvršbi s pregledom sodne prakse : magistrsko deloHelena Vravnik, 2021, magistrsko delo Opis: Zaznamba izvršbe je pravno dejstvo, ki se vpisuje v zemljiško knjigo in je prvo izvršilno dejanje izvršbe na nepremičnine. O vpisu odloči zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi. Za zaznambo izvršbe ni potrebno, da bi moral postati sklep pred njenim vpisom pravnomočen, pač pa se lahko vpiše tudi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Na podlagi sklepa o izvršbi upnik pridobi hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, v kolikor ni za isto terjatev že prej pridobil hipoteko. Z vpisom prisilne hipoteke v zemljiško knjigo pridobi upnik poplačilno pravico, na podlagi katere se bo v primeru prisilne prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku poplačal iz kupnine prodane nepremičnine. Zaznamba izvršbe povzroči tudi, da za zavarovanje druge terjatve istega ali drugega upnika ne more biti opravljen poseben postopek izvršbe, pač pa lahko upnik, v korist katerega je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. Po končanem postopku izvršbe na nepremičnino, zaznamovanem v zemljiški knjigi, lahko upnik ponovno vloži predlog za izvršbo za isto terjatev. Sodišče pri tem ponovno zaznamuje izvršbo z novo zaznambo izvršbe.
Nakup nepremičnine v postopku izvršbe zainteresiranim kupcem omogoča nakup nepremičnine po ceni, ki je nižja od dejanske tržne vrednosti nepremičnine. Prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku se lahko opravi ali z javno dražbo ali z zavezujočim zbiranjem ponudb ali pa z neposredno prodajo. Pri tem je novela ZIZ-J prinesla pomembno spremembo pri poteku javnih dražb, saj je uvedla spletno javno dražbo, ki omogoča hitrejši in bolj ekonomičen potek javne dražbe.
Lastninska pravica se v postopku prisilne prodaje pridobi z odločbo državnega organa, kar pomeni, da je pridobljena na originarni oziroma izvirni način. Odločba državnega organa ima konstitutiven učinek, zato pridobitev lastninske pravice nastane že s samo odločbo in ne šele na podlagi le-te. Kupec nepremičnine pri prisilni prodaji v izvršilnem postopku postane lastnik tudi v primeru, če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine oziroma so obstajali drugi razlogi za nedopustnost izvršbe. Po nakupu pa kupec ne more uveljavljati jamčevalnih zahtevkov zaradi napak, ki jih ima nepremičnina. Lastninska pravica se v zemljiško knjigo vknjiži na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, pri tem pa so iz zemljiške knjige izbrisana vsa bremena, ki so bila vpisana pri nepremičnini, kar sodišče določi v sklepu o domiku, ki je izdan pred sklepom o izročitvi nepremičnine. Ključne besede: zaznamba izvršbe, učinki zaznambe izvršbe, prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku, pridobitev lastninske pravice z nakupom v prisilni prodaji, originarna pridobitev lastninske pravice Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1232; Prenosov: 240
Celotno besedilo (742,53 KB) |