| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
OBLIKOVANJE PRODAJNIH POTI V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI
Romana Johan, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema, ki smo jo obravnavali v diplomski nalogi, spada med strateške odločitve v marketingu. Izbira prodajnih poti je eno najpomembnejših področij v organizaciji, ki vpliva na uspešnost organizacije, po eni strani na uspešnost prodaje in po drugi strani na finančno uspešnost — stroške. V teoretičnem delu smo ugotovili, kako pomembna je pravilna izbira prodajnih poti, kako se le-te povezane z ostalimi komponentami marketinškega spleta, podrobneje smo opredelili pomen prodajnih poti, njihove prednosti in pomanjkljivosti. Raziskava v nalogi je pokazala, da posamezne prodajne poti dosežejo različno število potencialnih kupcev, njihove cene pa so prav tako zelo različne. Organizacija mora torej izbrati pravo ciljno skupino in njim prilagoditi primerne prodajne poti.
Ključne besede: Marketing Raziskava v marketingu Prodajne poti Nepremičnina Trg nepremičnin Mediji oglaševanja
Objavljeno: 15.07.2010; Ogledov: 1348; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (792,97 KB)

4.
KOMUNICIRANJE KAPITALSKE DRUŽBE D.D. V PROCESU ODDAJANJA NEPREMIČNIN V NAJEM
Miha Rihtar, 2010, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi se bomo osredotočili na komunikacijo zaposlenega na Kapitalski družbi d.d. ob procesu oddajanja nepremičnin, ki so v lasti družbe v najem. Zave-damo se, da je zadovoljstvo najemnika, v veliki meri odvisno od načina komuniciran-ja, kot tudi količine dobljenih informacij, ki so odločilnega pomena za samo realizacijo posla oziroma sklenitev pogodbe o oddajanju nepremičnine v najem. Torej, v nalogi bomo opisovali in čim podrobneje predstavili celoten proces komuniciranja na Kapitalski družbi ob oddajanju nepremičnine v najem, ki zajema pripravo teksta javne objave v okviru zbiranja ponudb za oddajo nepremičnin v najem; izbiro sredstev javnega obveščanja, v katerih bo izvedla javno objavo oddaje nepremičnine v najem; dajanje informacij zainteresiranim najemnikom v zvezi z nepremičnino oziroma izvajanjem postopka oddaje v najem in izvajanje ogledov nepremičnine; poročanje izvršnemu direktorju Sektorja za upravljanje premoženja in upravi družbe o poteku postopka oddaje v najem; priprava predloga upravi družbe o izbiri najemnika nepremičnine; posredovanje podlag za pripravo najemne pogodbe; izvajanje ostalih nalog v zvezi z oddajanjem nepremičnine v najem. Postopek oddajanja naložbenih nepremičnin v najem na omenjeni družbi ureja Navodilo o upravljanju naložbenih nepremičnin KAD, katerega bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju same naloge. Izpostaviti moramo, da gre pri oddajanju nepremičnine v najem za dvostranski bila-telarni odnos med najemnikom kot stranko in zaposlenim Kapitalske družbe d.d., odgovornim za oddajo nepremičnin, kot najemodajalcu. Najemnik si že pred osebnim kontaktom ustvari različne predstave o pričakovanem osebnem odnosu. Glede na dejstvo, da sem od 1. 9. 2009 skladno z reorganizacijo Kapitalske družbe d.d. premeščen v Sektor za upravljanje premoženja in je ena izmed nalog, ki jih opravljam tudi upravljanje z nepremičninami, sem imel možnost celoten postopek oddaje nepremičnine v najem izpeljati sam. Torej, moja raziskava temelji na ugotovi-tvah in beležkah nastalih ob procesu dejanske komunikacije pri oddaji nepremičnine v najem. V magistrski nalogi ugotavljamo, da je komuniciranje Kapitalske družbe d.d. v pro-cesu oddajanja nepremičnin v najem ustrezno. Ustreznost opravičujemo in pojasnju-jemo v prvi vrsti z vsemi uspešno oddanimi nepremičninami. Če torej na kratko pov-zamemo ugotovitve raziskave te magistrske naloge lahko navedemo, da gre za ustrezen način komunikacije pri oddajanju nepremičnin v najem, podprt z vso potre-bno informacijsko tehnologijo.
Ključne besede: Ključne besede: nepremičnina, Kapitalska družba d.d., nepremičninski trg, posre-dovanje, najem.
Objavljeno: 04.05.2010; Ogledov: 2246; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

5.
OBDAVČITEV PREMOŽENJA (OBDAVČITEV NEPREMIČNIN IN VODNIH PLOVIL)
Mojca Čretnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Država za svoje delovanje potrebuje finančna sredstva, ki jih v veliki večini pridobi s pobiranjem davkov in raznih dajatev. Čeprav je eno izmed načel pravne države zahteva po enakosti in enakopravnosti, pa vse bolj prihaja v ospredje dejstvo, da lahko kljub spoštovanju teh načel uvedemo dodatno obdavčitev posameznih, predvsem luksuznih predmetov. Za razliko od nekaterih držav članic Evropske Unije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Sloveniji) davka na nepremičnine še ne poznamo (z izjemo davka občanov), kot dajatev se plačuje samo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pri čemer pa se kot osnovo obveznosti tretira vrednost zemljišča, na katerem nepremičnina leži, ne pa tudi velikost in vrednost nepremičnine. Za razliko od nepremičnin so vodna plovila že predmet obdavčitve po Zakonu o davku na vodna plovila. Davčno osnovo predstavlja kombinacija splošne obveznosti in plačila glede na meter dolžine plovila in kilovat moči pogona, ne pa tudi sama vrednost plovila. Plovila in nepremičnine, vsaj tiste nadstandardne, predstavljajo luksuzne dobrine, ki jih nekatere države že obravnavajo drugače v svoji fiskalni politiki in tudi na tak način pridobijo potrebna sredstva za delovanje države. Z napovedano obdavčitvijo luksuznih dobrin naj bi jim sledila tudi Slovenija.
Ključne besede: davek, premoženje, nepremičnina, plovilo
Objavljeno: 24.06.2010; Ogledov: 2544; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (363,84 KB)

6.
HIPOTEKA - ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMIČNINI
Anja Radislav, 2010, diplomsko delo

Opis: Zastavna pravica na nepremičninah oziroma hipoteka je kot stvarna pravica celovito urejena v Stvarnopravnem zakoniku, v delu, ki ureja zastavne pravice. Zastavna pravica je splošno urejena v 128. členu SPZ, ki jo določa kot stvarno pravico na točno določeni tuji stvari ali pravici, ki zastavnemu upniku daje upravičenje, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Ta splošna definicija zastavne pravice se uporablja tudi za hipoteko kot zastavno pravico na nepremičnini, za katero se uporabljajo poleg splošnih pravil o zastavni pravici, še specialne določbe, ki so vsebovane v členih od 138. do 154. SPZ. Hipoteka predstavlja v slovenskem pravnem sistemu najbolj razširjen institut zavarovanja večjih terjatev, saj daje hipotekarnemu upniku visoko stopnjo pravne varnosti. Kot stvarna pravica se vpisuje v zemljiško knjigo, ki je ravno na pragu obsežnih sprememb, predvsem v smislu informatizacije zemljiškoknjižnega postopka.
Ključne besede: zastavna pravica na nepremičnini, hipoteka, skupna hipoteka, maksimalna hipoteka, nadhipoteka, zemljiška knjiga, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, nepremičnina
Objavljeno: 24.11.2010; Ogledov: 3354; Prenosov: 1469
.pdf Celotno besedilo (480,51 KB)

7.
PRIMERJAVA INSTITUTA IZBRISNE TOŽBE V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Judita Frangež, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava primerjavo instituta izbrisne tožbe v slovenskem in nemškem pravnem redu. V skladu z obravnavano tematiko bodo glavna tema diplomskega dela, pravni viri in temeljna načela Zemljiškoknjižnega prava, temeljni pojem nepremičnine, zemljiška knjiga in zakonske spremembe zemljiške knjige, pravne spremembe na nepremičnini, kot so npr. pridobitev in prenos lastninske pravice na nepremičnini, zemljiškoknjižni postopek in načela zemljiškoknjižnega postopka v slovenskem in nemškem pravu. Posebej se bom posvetila primerjanju institutu izbrisne tožbe, in sicer ali podoben institut za odpravljanje materialno nepravilnih vknjižb uporabljajo tudi v nemškem pravu.
Ključne besede: izbrisna tožba, pravni viri, temeljna načela, zemljiškoknjižno pravo, nepremičnina, pridobitev in prenos lastninske pravice, zemljiška knjiga, zemljiškoknjižni postopek, spremembe zemljiške knjige, nemški pravni red
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 2319; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

8.
SPLOŠNI IN POSEBNI REŽIMI STAVBNIH PRAVIC
Barbara Gabrovec, 2011, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) je bila v slovenski pravni red vpeljana stavbna pravica. V svojem diplomskem delu želim celovito predstaviti ta pravni institut, ki je v praksi sicer že uveljavljen, vendar menim, da bi njegova uporaba lahko imela večji domet. Na to predpostavko nas navajajo razmere na področju stanovanjske gradnje, saj draga zemljišča zelo dražijo novozgrajena stanovanja, kot tudi zemljišča za gradnjo industrijskih objektov. Kvaliteta stavbne pravice se kaže v razmejitvi lastninske pravice na zemljišču in lastninske pravice na zgradbi. Pri tem je pomembna ugotovitev, da se na ta način vzpostavi različen pravni režim na eni nepremičnini ter pomeni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta, zato je pred sprejemom odločitve za ustanovitev ali nakup stavbne pravice potrebno podrobno poznati razmerja med imetnikom stavbne pravice in lastnikom zemljišča. Tudi ekonomski pomen stavbne pravice je izrednega pomena, saj omogoča lastništvo zgradbe brez hkratnega lastništva zemljišča, s čimer se odpira tako možnost nakupa cenejših stanovanjskih zgradb, ne da bi se povišale cene stavbnih zemljišč, prav tako pa omogoča tudi stvarnopravno podlago za zahtevne gradbene projekte, kot na primer nadzidave, podhodi, podzemna skladišča in podobno. Diplomsko delo podrobneje osvetljuje tudi razpolaganje s stavbno pravico ter njeno obremenitvijo z drugimi stvarnimi in obligacijskimi pravicami. V slovenskem pravu se pojavljajo vedno nove pojavne oblike stavbne pravice, predvsem v zvezi z nepremičninami, ki so v lasti države in lokalnih skupnosti, pa tudi takrat, ko posamezni (specialni) zakoni posebej predpisujejo in urejajo njeno uporabo.
Ključne besede: stavbna pravica, nepremičnina, zgradba, razpolaganje s stavbno pravico, pojavne oblike stavbne pravice
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 1762; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (395,41 KB)

9.
PREDKUPNE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH V JAVNEM INTERESU
Andreja Jeza, 2012, diplomsko delo

Opis: Predkupna pravica je pravica do nakupa stvari, pred drugimi interesenti. Poznamo pogodbeno in zakonito predkupno pravico. Ena najšibkejših oblik omejevanja lastninske pravice na nepremičninah je zakonita predkupna pravica. Pri tej omejitvi se v javnem interesu omejuje promet oziroma razpolaganje z nepremičninami. Javni interes je regularna splošna korist. Zakonita predkupna pravica ne posega bistveno v svobodo lastnikovega razpolaganja, temveč usmerja pravni promet na osebo, ki se glede na javni interes šteje za najprimernejšega lastnika nepremičnine. Zakonita predkupna pravica ne ovira lastnika nepremičnine pri odločitvi, ali bo nepremičnino prodal, temveč vpliva samo na odločitev, komu jo bo prodal. Zakonita predkupna pravica obstaja, dokler velja zakon, ki jo ureja. Pri prodaji nepremičnine mora lastnik nepremičnine (predkupni zavezanec) najprej preveriti, če njegova nepremičnina leži na območju predkupne pravice. Če nepremičnina leži na območju predkupne pravice, je prodajalec dolžan nepremičnino najprej ponuditi predkupnemu upravičencu. Predkupni upravičenec pa se mora v določenem roku izjaviti, ali bo nepremičnino kupil ali ne. Če se odloči, da je ne bo kupil, lahko lastnik nepremičnino proda drugi osebi, vendar pod enakimi ali zase ugodnejšimi pogoji, kot jih je ponudil predkupnemu upravičencu.
Ključne besede: Ključne besede: predkupna pravica, zavezanec, upravičenec, nepremičnina, občina, država, lokalna skupnost.
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 1510; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (434,83 KB)

10.
davčna izvršba na poslovne deleže in nepremičnine
Ksenija Volšak, 2012, diplomsko delo

Opis: Davčni organ izterjuje davke oziroma prispevke, ki so prihodek državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti, ter prispevke, ki so prihodek Zavoda za zdravstveno zavarovanje in Zavoda za pokojninsko zavarovanje. Prav tako izterjuje neplačane nedavčne obveznosti na podlagi tujih zahtevkov (neplačane globe ministrstva za notranje zadeve, mestnega redarstva, neplačane sodne takse, inšpekcijske odločbe ...) in tudi EU. Če davčni zavezanec davka ne plača v predpisanih rokih, davčni organ izda sklep o izvršbi ali nadaljuje z rubežem premoženja. V skladu s 145. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) je lahko povod za izvršbo katerikoli izvršilni naslov, ki nalaga davčnemu organu plačilo obveznosti, ne glede na to, ali gre za plačilo davka, obveznosti iz naslova prekrška ali druge vrste neporavnane obveznosti. Za izvršljivost izvršbe mora dolžnik premoženja davčnemu organu v predpisanem roku predložiti seznam premoženja. Če organ davka ne more izterjati iz premoženja dolžnika fizične osebe, ga izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v/po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Izvršba se začne, če je davčni dolg višji od 10 evrov. Sklep o izvršbi praviloma izda pristojni davčni urad ali davčni urad, na področju katerega je nastal davčni dolg. Vse stroške izvršbe nosi davčni dolžnik.
Ključne besede: Davčna izvršba, davek, nepremičnina, poslovni delež, javna dražba, davčna obveznost.
Objavljeno: 24.04.2012; Ogledov: 1732; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (781,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici