1. Odvzem starševske skrbi v luči sodobne teorije in sodne prakse : magistrsko deloAleks Pešić, 2022, magistrsko delo Opis: Starševska skrb je staršem dana z namenom, da se zagotavlja otrokova največja korist. Ker pa lahko starši izvajajo starševsko skrb tudi na način, ki krši otrokove pravice in povzroča ogroženost otroka, ima država nalogo, da v takšnem primeru, otroka in njegovo korist zaščiti z ukrepom za varstvo otrokove koristi. S tem namenom Družinski zakonik predvideva številne ukrepe za varstvo otrokove koristi in odvzem starševske skrbi, predstavlja ukrep, ki najhuje poseže v pravice staršev. Ta ukrep ne pomeni zgolj izločitve otroka iz družinskega okolja, temveč tudi prenehanje vseh upravičenj, ki gredo staršem iz naslova starševske skrbi. Odvzem starševske skrbi se izvede izključno zaradi varstva mladoletnih otrok in je praviloma trajne narave. Sodišče izreče ukrep odvzema starševske skrbi, če ugotovi, da je otrok ogrožen, iz okoliščin primera pa ne izhaja, da bodo lahko starši ponovno prevzeli skrb za njegovo varstvo in vzgojo. Takšne okoliščine bodo podane predvsem, ko starša huje kršita obveznosti ali zlorabljata pravice, ki izhajajo iz starševske skrbi ali ko otroka zapustita oziroma s svojim ravnanjem očitno pokažeta, da za otroka ne bosta skrbela. Starševska skrb se lahko odvzame enemu ali obema staršema. Skupaj z odvzemom starševske skrbi lahko sodišče omeji ali odvzame tudi pravico do izvajanja stikov in odloči o preživninski obveznosti staršev. Pravica do izvajanja stikov in otrokova pravica do preživljanja sta namreč samostojni in od starševske skrbi neodvisni pravici. Kadar sodišče odloči o ukrepu odvzema starševske skrbi, odloči tudi o namestitvi otroka k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod in o postavitvi pod skrbništvo, če o tem ni že predhodno odločilo. Ključne besede: starševska skrb, načelo največje otrokove koristi, ukrepi za varstvo koristi otroka, odvzem starševske skrbi, razlogi za odvzem starševske skrbi, nepravdni postopek, Družinski zakonik Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 754; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. Urejanje premoženjskih razmerij v nepravdnem postopku in načeli dispozitivnosti ter oficialnosti : magistrsko deloTim Diaci, 2022, magistrsko delo Opis: Od dne 15. 4. 2019 je v Republiki Sloveniji začel veljati nov Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1), ki je nadomestil prejšnji Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in uvedel nekaj pomembnih novosti in uskladitev z materialnopravnimi predpisi. V magistrskem delu je narejena primerjava med starim in novim zakonom o nepravdnem postopku glede določb, ki urejajo premoženjskopravna razmerja. Ugotovljeno je do kolikšne mere so se nepravdni postopki, ki urejajo premoženjska razmerja, z novim ZNP-1 dejansko spremenili. ZNP-1 je uvedel tri bistvene spremembe v zvezi s postopkom za določitev odškodnine. Ukinila se je možnost uvedbe tega postopka po uradni dolžnosti. Spremenil se je tudi status državnih odvetnikov, ki imajo v sedanjem postopku po ZNP-1 položaj zakonitega zastopnika države, in spremenila se je ureditev glede plačila stroškov postopka. V zvezi s postopkom za cenitev in prodajo stvari so v magistrskem delu izpostavljene razlike med ZNP-1 in Zakonom o izvršbi in zavarovanju. Po sedaj veljavnem ZNP-1 mora predlagatelj v predlogu ob navedbi prodajne oz. izklicne cene priložiti še s strani vseh udeležencev podpisane izjave, da se strinjajo s prodajo in navedeno ceno ter da so seznanjeni s tem, da nimajo pravice do pritožbe zoper sklep sodišča, s katerim se bo dovolila takšna prodaja. Glede postopkov v stanovanjskih zadevah se v ZNP-1 možnost revizije usklajuje z ureditvijo po Zakonu o pravdnem postopku. Druga bistvena novost, ki jo uvaja ZNP-1, je določba 148. člena, ki govori o posebni sposobnosti biti stranka oz. udeleženec v nepravdnem postopku za skupnost etažnih lastnikov, ki jih zastopa upravnik, če ga stavba ima. Glavna novost, ki jo uvaja ZNP-1 v postopkih za urejanje razmerij med solastniki, je drugi odstavek 148. člena, ki določa, da v tem postopku odloča sodišče tudi v primerih, ki jih v 117. členu določa Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ). Sledi nepravdni postopek za delitev stvari in skupnega premoženja ter prenehanja premoženjske skupnosti, kjer ZNP-1 na novo ureja postopek prenehanja premoženjske skupnosti in spreminja oz. dopolnjuje postopkovna pravila, zlasti v primerih, ko je predmet delitve nepremičnina. Pri postopku za ureditev meje so predstavljene razlike z upravnim postopkom po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju: ZEN). ZNP-1 je bil tudi usklajen z ZEN tako, da ureja dolžnost sodišča, da pravnomočni sklep oziroma sodno poravnavo pošlje pristojni geodestki upravi. Dodan je tudi nov 174. člen, ki določa smiselno uporabo določb tega postopka v primeru gradnje na tujem zemljišču po 47. členu SPZ. Kot zadnji je bil obravnaven še nepravdni postopek za ureditev nujne poti. Ugotovljeno je bilo, da ZNP-1 ni bistveno spremenil vsebine določb v zvezi s postopkom nujne poti v primerjavi z ZNP, saj se je večina teh določb že uskladila s tem, ko je 1. 1. 2003 v veljavo stopil SPZ. Na splošno je bilo ugotovljeno, da ZNP-1 v postopkih za urejanje premoženjski razmerij daje več poudarka avtonomiji udeležencev kot predhodni ZNP, s čimer v ospredje postavlja načelo dispozitivnosti. Ključne besede: nepravdni postopek, premoženjska razmerja, ZNP-1, ZNP, povezava z materialnimi predpisi Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 1014; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,00 MB) |
3. Postopek za delitev skupnega premoženja v zapuščinskem in pravdnem postopku : diplomsko deloKarmen Preložnik, 2020, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu sem analizirala procesne probleme, ki nastanejo v postopkih glede ugotavljanja obsega in delitve skupnega premoženja med zakonci tako v nepravdnem kot v pravdnem postopku. Namreč, sam sodni postopek delitve skupnega premoženja se praviloma začne na nepravdnem sodišču, ki bo o delitvi skupnega premoženja odločalo le, če med zakoncema oz. udeležencema ni spora o predmetu delitve in o velikosti njunih deležev. Če pa med zakoncema ne bo dogovora o višini deležev na skupnem premoženju in bo podano nestrinjanje s pravno domnevo o enakosti deležev, bo nepravdno sodišče postopek prekinilo ter stranki napotilo na pravdo. Največ pozornosti sem namenila težavam pri povezavi med različnimi vrstami postopka. Sodna praksa že več desetletij pragmatično dopušča tudi neposredno vložitev tožbe za delitev skupnega premoženja. Bivša zakonca praviloma ne zahtevata delitve skupnega premoženja najprej v nepravdnem postopku, ampak kar v pravdnem postopku. Sodna praksa tudi šteje, da so z določitvijo deležev na skupnem premoženju že določeni tudi solastninski deleži na vseh stvareh, ki spadajo v skupno premoženje. Sodišča tudi dovoljujejo, da udeleženci že v pravdnih postopkih z zahtevki za izstavitev zemljiškoknjižnih listin in zahtevki za izplačilo protivrednosti solastninskega deleža na posameznih stvareh dosežejo fizično delitev iz skupnega premoženja.
Takšna sodna praksa je bolj ali manj tudi v zapuščinskih postopkih. Najprej ugotovijo obseg dediščine, nato ugotovijo dedni delež vsakega od dedičev, potem pa brez zapisa sporazuma dedičev o delitvi dediščine sodišča odredijo vpis solastninske pravice v višini dednega deleža za vsakega od dedičev na vsaki od nepremičnin, ki spadajo v zapuščino.
Zaključno delo je tako podalo odgovore tudi še na druga, v sodni praksi bolj ali manj sporna vprašanja.
Novi Družinski zakonik je po mojem mnenju glede delitve skupnega premoženja nadgradil pravno ureditev v delu, ki se nanaša na 75. člen, kjer je določeno, da se premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja in tako odstopa od 60. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij, ko se je premoženje razdelilo po pravilih, ki veljajo za skupno lastnino. Ključne besede: skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, pravdni postopek, nepravdni postopek, zapuščinski postopek Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 2917; Prenosov: 405
Celotno besedilo (1,36 MB) |
4. Postopek za ugotovitev očetovstva in vprašanje dolžnosti sodelovanja pri dokazu z izvedencem po ZNP-1Klara Živko, 2021, magistrsko delo Opis: Po novem je postopek za ugotovitev očetovstva urejen v Zakonu o nepravdnem postopku in v magistrskem delu bo predstavljen postopek glede procesnih določb.
Postopek ugotovitve očetovstva se rešuje po nepravdnem postopku, saj so pravila v primerjavi s pravdnim postopkom bolj neformalna in tako prožnejša od pravil pravdnega postopka. Gre bolj za ureditev pravic, ki temeljijo na materialnih določbah s področja družinskega prava, interesi udeležencev niso vedno diametralno nasprotni in po navadi gre za oblikovanje pravnih razmerij med ljudmi, ki potem še naprej živijo skupaj. Vseeno pa je treba upoštevati procesna pravila, ki na podlagi temeljnih načel zagotavljajo varstvo človekovih pravic.
Magistrsko delo obravnava splošne in posebne določbe postopka. Splošni del zajema temeljna načela postopka, določbe o stvarni in krajevni pristojnosti, določbe glede predloga, naroka ter vsebuje določila o rednih in izrednih pravnih sredstvih in stroške postopka. V posebnem delu pa najdemo posebne določbe, ki veljajo samo za posebne postopke, urejene po Zakonu o nepravdnem postopku. Ti instituti so v magistrskem delu podrobneje obravnavani.
Pred sprejemom novega Zakona o nepravdnem postopku se je postopek za ugotovitev očetovstva reševal po pravilih pravdnega postopka, kjer je nakazana problematika glede ugotavljanja očetovstva, ko stranka ni privolila v analizo DNK. Prejšnja ureditev v tem primeru ni poznala prisilnih sredstev in je sodišče odločilo na podlagi drugih dokazov. Prav tako pravna ureditev ni poznala sodelovalne dolžnosti z izvedencem, ampak je na podlagi oviranja izvedenca pri delu sodišče odločilo, kakšen ima to pomen v pravdi.
Sedanja ureditev pa v postopku za ugotovitev očetovstva vsebuje na novo dodano določbo o dolžnosti sodelovanja z izvedencem. V magistrskem delu so predstavljene prejšnja ureditev in nove določbe, ki se nanašajo na to sodelovalno dolžnost. Za takšno rešitev pa sta ključni dve pravici. Prva se nanaša na pravico moškega ugotoviti resnico o obstoju biološkega starševstva. Druga pa se nanaša na pravico otroka, da izve svoj izvor ter s tem ugotovi, kdo je njegov oče. Ključne besede: nepravdni postopek, neformalna pravila, ureditev družinskih razmerij, splošni instituti, pravdni postopek, analiza DNK, prisilna sredstva, izvedenec, sodelovalna dolžnost, pravica o obstoju biološkega starševstva, pravica otroka, da izve za svoj izvor. Objavljeno v DKUM: 04.03.2021; Ogledov: 1657; Prenosov: 240
Celotno besedilo (1,01 MB) |
5. Sodna delitev solastnine (primerjalni vidik z avstrijskim in hrvaškim pravnim redom)Majda Karajković, 2018, magistrsko delo Opis: Solastnina, kot ena izmed osnovnih oblik lastninskega razmerja več oseb na isti nerazdeljeni stvari, v sebi pogosto skriva nasprotujoče si interese solastnikov ter predstavlja izvor nesoglasij in sporov (communio est mater rixarum), ne glede na to, ali je nastala na podlagi zakona ali po volji solastnikov. V primerih kadar v solastninski skupnosti ni več mogoče doseči učinkovitega upravljanja stvari, solastniki pa zaradi medsebojnih nesporazumov ne morejo uresničevati svojih interesov ali ustvariti koristi, ki bi jo sicer lahko ali jo pričakujejo od svoje lastnine, ima vsak solastnik zakonsko neodtujljivo in nezastarljivo pravico zahtevati delitev solastnine in s tem prenehanje solastniške skupnosti. Kljub dejstvu, da gre za institut, ki je v našem pravnem prostoru že vrsto let, se sodišča v sodnem delitvenem postopku pogosto soočajo z vprašanji brez enoznačnih in jasnih odgovorov, ki pa privedejo do različnih rešitev. Kompleksnost postopka razdružitve solastninske skupnosti pa se kaže tudi v realizaciji delitve oziroma sklepa o delitvi, kjer se največ težav pojavi prav pri izvršitvi sklepa o civilni delitvi nepremičnine v solastnini, saj sta postopka prostovoljne in prisilne sodne prodaje pomanjkljivo in nekonsistentno pravno urejena ter kot taka neučinkovita za vse udeležence postopka. Ključne besede: solastnina, prenehanje solastnine, sodna delitev, fizična delitev, civilna delitev, delitev na etažno lastnino, deljivost stavbe, nepravdni postopek za delitev stvari, izvršitev sklepa o delitvi, postopek za cenitev in prodajo stvari, avstrijski in hrvaški pravni red Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 1854; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1,10 MB) |
6. Slabosti obvezne mediacijeAna Hederih, 2015, strokovni članek Opis: Eno od glavnih načel mediacije je njena prostovoljnost, ki pa utegne biti v nasprotju z institutom obvezne mediacije, ki strankam ne daje svobodne izbire o sodelovanju. Posledica takšne ureditve je postopek, ki je v končnem rezultatu daljši in dražji, kar nadalje nasprotuje bistvenima vrlinama mediacije, ekonomičnosti in hitrosti. V slovenskem pravnem redu je obvezna mediacija specifično urejena predvsem v Zakonu o brezplačni pravni pomoči, ki nalaga obveznost mediacije prosilcem take pomoči. Ob takšni obveznosti se poraja vprašanje smiselnosti obvezne mediacije kot pravnega koncepta. Obvezna mediacija namreč predstavlja procesno oviro, saj omejuje posameznika pri dostopu do sodnega varstva. V članku so predstavljeni statistični podatki, ki izkazujejo uspešnost mediacije na slovenskih sodiščih v času od uveljavitve Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov. Le-ti izkazujejo relativno slabe rezultate, tako na strani podajanja soglasij kot z vidika uspešnih rešitev sporov. Na podlagi teh podatkov pa ni videti, da bi ukrep obvezne mediacije varoval katerokoli pravno vrednoto, niti se tak ukrep ne zdi sorazmeren. Zaključiti kaže, da je mediacija kot pravni institut sicer potrebna in njeno zagotavljanje vsekakor nujno, vendar pa se obveznost mediiranja zdi pretiran ukrep. Ključne besede: spori, reševanje, alternativne oblike, nepravdni postopek, mediacija Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1311; Prenosov: 110
Celotno besedilo (588,51 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. |
8. Die Landwirtschaftsgerichte in Deutschland zwischen freiwilliger und streitiger Gerichtsbarkeit sowie Alternativen zur gerichtlichen Streiterledigung in LandwirtschaftssachenWolfgang Winkler, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Nemška sodišča za kmetijske zadeve med nepravdnim in pravdnim sodstvom ter alternativno reševanje sporov v kmetijskih zadevah
V Nemčiji obstajajo posebna sodišča za kmetijsko dejavnost, ki so sestavljena iz poklicnih sodnikov in kmetovalcev. Za te postopke veljajo v splošnem predpisi o nepravdnem postopku. Ta posebna sodišča so pristojna tudi za spore iz pogodb o zakupu kmetijskih zemljišč. Za takšne postopke veljajo predpisi o pravdnem postopku. Ustanovitev posebnih sodišč za kmetijsko dejavnost, v sestavi katerih sodelujejo tudi poklicni kmetovalci, se je izkazala za dobro odločitev. Z njihovim strokovnim znanjem in poznavanjem razmerij na področju kmetijstva namreč pomembno prispevajo k razrešitvi sporov iz kmetijske dejavnosti. Prav tako pa so se oblikovale različne oblike izvensodne poravnave, ki imajo tudi v sporih iz kmetijske dejavnosti pomembno vlogo: razsodništvo, arbitraža, mediacija, poravnava pred notarjem. Ključne besede: civilno procesno pravo, kmetijstvo, spori, reševanje, pravdni postopek, nepravdni postopek, sodišča, Nemčija Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1067; Prenosov: 59
Celotno besedilo (118,83 KB) |
9. Rešavanje prethodnog pitanja u vanparničnom postupku Republike MakedonijeArsen Janevski, Tatjana Zoroska-Kamilovska, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Reševanje predhodnih vprašanj v nepravdnem postopku Republike Makedonije
Avtorja analizirata pravila za reševanje vprašanja za predhodno odločanje v nepravdnem postopku v Republiki Makedoniji in navajata, da se režim reševanja teh vprašanj v nepravnih postopkih razlikuje od režima v pravdnem postopku. Ker so nepravdni postopki zelo heterogeni, vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Republike Makedonije iz leta 2008 poleg splošnih pravil za reševanje vprašanj za predhodno odločanje tudi posebna pravila v določenih postopkih. Splošno pravilo pooblašča nepravdno sodišče, da samo reši predhodno vprašanje, če o zadevnem vprašanju pristojni organ še ni dokončno odločil. Lahko pa tudi prekine postopek in počaka, da se vprašanje reši v sodnem ali upravnem postopku. Ker nepravdni postopek ni najbolj prilagojen reševanju sporov med strankami, je nepravdno sodišče v primeru spornih dejstev, povezanih s predhodnim vprašanjem, dolžno glede reševanje le-teh napotiti stranke na pravdo. Avtorja prav tako analizirata še posebna pravila Zakona o nepravdnem postopku Republike Makedonije za rešitev vprašanja za predhodno odločanje v lastninskopravnih razmerjih. Ključne besede: civilno procesno pravo, pravdni postopek, nepravdni postopek, Makedonija Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1491; Prenosov: 70
Celotno besedilo (99,78 KB) |
10. Smiselna uporaba ZPP v nepravdnem postopkuLojze Ude, 2010, strokovni članek Opis: Avtor v prispevku obravnava smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku v nepravdnih postopkih v Sloveniji. Pri tem opisuje genezo nastanka določbe 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, prikaže rešitve v primerjalnem pravu in razlaga pojem smiselne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku v nepravdnih postopkih ter predstavi primere iz sodne prakse. Avtor je mnenja, da bi bilo treba v nepravdnem postopku opredeliti več procesnih določb in iz njega izločiti splošno sklicevanje na Zakon o pravdnem postopku le, če bi iz sodne prakse izhajalo, da sodišča pogosto kljub splošni napotitveni normi ne uporabljajo določb Zakona o pravdnem postopku oz. njegovih procesnih institutov, kot so v tem zakonu opredeljeni. Ključne besede: civilno procesno pravo, pravdni postopek, nepravdni postopek Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1505; Prenosov: 154
Celotno besedilo (88,96 KB) |