| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DALJINSKO OGREVANJE Z LESNO BIOMASO NA KMETIJI KADIVEC
Alenka Šmerc, 2010, diplomsko delo

Opis: Pri izgorevanju nafte, plina in premoga nastajajo toplogredni plini, ki segrevajo ozračje. Efekt tople grede na Zemljini površini povzroča pomik suhih področij proti severu, taljenje visokogorskih ledenikov, dvig gladine svetovnih morij itd. Kljub podnebnim spremembam povpraševanje po energiji vsako leto narašča in z zmanjševanjem zalog fosilnih goriv se povečuje naša odvisnost od dobaviteljev z Bližnjega vzhoda ter možnost za nastanek naftnih kriz in konfliktov. V Sloveniji opažamo, da vse več gospodinjstev za ogrevanje uporablja les, ki je lokalno dosegljiv in ima stabilno ceno, povečano pa je tudi zanimanje investitorjev za ogrevanje drugih zgradb, predvsem zaradi razpoložljive in energetsko učinkovite tehnologije, ki nudi uporabniku prav tako udobje kot ogrevanje na fosilna goriva. Čeprav je za sodobne ogrevalne naprave na les značilno, da so dražje od kotlov na plin ali kurilno olje, lahko lastniki gozdov z izkoriščenjem lesnih ostankov in gospodarsko neuporabnega lesa v energetske namene dolgoročno znižajo letne stroške ogrevanja. Poleg domače zaloge goriva pa na odločitev za ogrevanje z lesno biomaso močno vpliva možnost pridobitve nepovratnih sredstev in/ali ugodnega kredita. Energetska politika v Sloveniji s finančnimi spodbudami vpliva na pospeševanje rabe lesne biomase v energetske namene v skladu z nacionalnim programom varstva okolja in usmeritvami Evropske unije. Že nekaj let zapored so na voljo razpisi za sofinanciranje vgradnje sodobnih kotlov na les, in sicer za fizične osebe in gospodinjstva ter za pravne osebe in podjetja. Ker sta tudi letos odprta dva javna razpisa v okviru programa razvoja podeželja, je v diplomskem delu predstavljen način posodobitve sistema ogrevanja na kmetiji Kadivec ter delno financiranje investicije z nepovratnimi sredstvi.
Ključne besede: Obnovljivi viri energije, lesna biomasa, daljinsko ogrevanje z lesno biomaso, nepovratna sredstva (subvencije).
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 2046; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (554,86 KB)

3.
KONTROLING PROJEKTOV PRI PRIDOBIVANJU NEPOVRATNIH SREDSTEV EU
Tadej Stanič, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil predstaviti vlogo kontrolinga projektov ter naloge, ki jih ta izvaja v različnih fazah pridobivanja nepovratnih sredstev EU. V prvi fazi smo predstavili faze projektnega ciklusa evropskih projektov. Projektni ciklus lahko z drugimi besedami opredelimo kot življenjski cikel projekta. Ta definira faze, ki povezujejo začetek projekta z njegovim koncem Projektni ciklus sestavlja šest glavnih faz: programiranje, identifikacija, formuliranje in oblikovanje, financiranje, realizacija in evalvacija. V nadaljevanju je opredeljen pojem kontrolinga projektov, ki skuša združiti prednosti projektnega vodenja in kontrolinga. Projektni kontroling je tako sistem planiranja, kontroliranja, usmerjanja in informiranja. V zadnjem delu diplomskega dela je predstavljen pomen projektnega kontrolinga skozi projektni ciklus evropskih projektov ter aktivnosti, ki jih projektni kontroling mora izvesti za uspešno izvedbo evropskih projektov. Te naloge so: · pregled razpisnih pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev, · planiranje in priprava finančnega načrta izvedbe EU projekta, · spremljanje izvedbe projekta, · poročanje o poteku izvedbe projekta ter priprava in izstavljanje zahtevka za izplačilo nepovratnih sredstev.
Ključne besede: projektni kontroling, projektno vodenje, projekti, kontrolnig, nepovratna sredstva EU, evropski projektni ciklus
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 2156; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Pregled politik spodbujanja uporabe električnih vozil
Martin Fale, 2014, magistrsko delo/naloga

Opis: Vpeljava električnih vozil je povezana z izvajanjem ukrepov za spodbujanje raziskav in razvoja električnih vozil ter nakupa električnih vozil. S tem se želi preseči razlika med električnimi vozili in bencinskimi oz. dizelskimi različicami vozil na področju uporabnih lastnosti vozil. Politike spodbujanja uporabe električnih vozil obsegajo številne ukrepe. Spremljanje učinkov teh ukrepov nam omogoča določiti tiste ukrepe, ki so se izkazali za učinkovite, in tiste ukrepe, ki niso dosegli ciljev ali pa so ti bili delno doseženi. Pregledi politik spodbujanja uporabe električnih vozil so bili izvedeni za številne države, a za Slovenijo še ne. V magistrskem delu smo tako predstavili aktivnosti in ukrepe, ki so bili izvedeni v Sloveniji ali pa se še izvajajo, in njihov učinek. Zanimalo nas je, kako se je gibalo število prvič registriranih električnih vozil v Sloveniji in kako se delež teh vozil giblje v primerjavi z nekaterimi drugimi državami.
Ključne besede: električna vozila, nepovratna finančna sredstva, prvič registrirana vozila
Objavljeno: 18.11.2014; Ogledov: 617; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (986,17 KB)

5.
OCENA USPEŠNOSTI ČRPANJA NEPOVRATNIH SREDSTEV EU ZA FINANCIRANJE PROJEKTOV MSP
Nina Drobnak Zebec, 2016, diplomsko delo

Opis: Slovenija je v programskem obdobju 2007–2013 upravičena do 4,1 mrd EUR in se glede na razpoložljiva sredstva uvršča na 7. mesto med državami Srednje in Vzhodne Evrope, po izplačanih sredstvih pa na 6. mesto. Konec leta 2012 je imela v primerjavi z Estonijo 9 % nižjo stopnjo absorpcijske sposobnosti, ki je uspešnejša zaradi preprostejših postopkov in hitrejše izvedbe črpanja. Med petimi ključnimi sektorji MSP je poslovni sektor v EU 28. najuspešnejši, medtem ko je gradbeništvo zaradi gospodarske krize utrpelo hud padec, s skoraj 22 % upadom dodane vrednosti. Za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti je bilo v Sloveniji podprtih 3.101 MSP, ki so ustvarila 5.718 novih delovnih mest, kar je vplivalo tudi na dvig dodane vrednosti. Kažejo se pozitivni znaki za novo finančno perspektivo 2014–2020, saj ima Slovenija vse vzvode za uspešno absorpcijo sredstev, ki lahko pripomore k večji konkurenčnosti in inovativnosti ter pomaga doseči pogoje za dvig dodane vrednosti. Slovenija mora pripraviti čim več razpisov, poenostaviti prijavo na razpise, uvesti transparentnost pri vrednotenju in izbiri projektov, zmanjšati obseg poročanja in skrajšati čas od prijave do izplačil sredstev EU.
Ključne besede: MSP, strukturni skladi, kohezijska politika, nepovratna sredstva.
Objavljeno: 12.08.2016; Ogledov: 707; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1013,93 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici