| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UREDITEV REFERENDUMA V REPUBLIKI SLOVAŠKI
Edvard Kidrič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se ukvarjam z institutom referenduma ter njegovo ureditvijo in uporabo v Republiki Slovaški. Referendum v demokratičnih državah ne zavzema dominantne vloge. Ta je prepuščena predstavniškim načinom odločanja. Vseeno pa ne gre zanemariti njegovega pomena, saj je neposredna demokracija in njena uspešnost pogosto pokazatelj demokratičnosti družbe. Referendum je instrument pri katerem pomembno vlogo igra politična kultura, tradicija in raven demokratičnosti v državi. Republika Slovaška je mlada demokracija, ki je svojo samostojno pot začela leta 1992. Od takrat se je na njenem ozemlju zvrstilo osem referendumom, od katerih je bil uspešen le eden. Vsi ostali referendumi so bili razglašeni za neveljavne, zaradi nedoseženega kvoruma 50 % volivcev. V slovaški politični praksi je bil referendum pogosto uporabljen za dosego ciljev političnih strank, ki so si z njegovo pomočjo nabirale politične točke. Njegova ureditev v slovaški ustavi je privedla do mnogih težav ob njegovih izvedbah, ki so slovaški demokraciji prizadejale več škode kot koristi in med drugim načele tudi njen mednarodni ugled.
Ključne besede: Referendum, Slovaška, demokracija, neposredna demokracija, ustava, odločanje
Objavljeno v DKUM: 28.06.2016; Ogledov: 1313; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

2.
VOLITVE IN LOKALNA DEMOKRACIJA
Barbara Virant, 2014, diplomsko delo

Opis: Volitve so tesno povezane z lokalno demokracijo, kjer slednja pomeni pravico prebivalcev lokalne skupnosti, da sodelujejo pri oblikovanju lokalne oblasti, odločanju o lokalnih zadevah. Teorija loči dve participativni obliki lokalne demokracije, neposredno in posredno. V neposredno lokalno demokracijo teoretiki uvrščajo zbor občanov, ljudsko iniciativo, referendum in pravico do peticije. Pri posredni lokalni demokraciji gre za odločanje preko, na lokalnih volitvah, izvoljenih predstavnikov. Prvi del naloge je namenjen predstavitvi posredne in neposredne lokalne demokracijo, s poudarkom na ureditvi lokalnih volitvah. V nadaljevanju naloge je predstavljena analiza volilne udeležbe lokalnih volitev v Sloveniji in volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah kot dejavnika povečanja volilne udeležbe.
Ključne besede: lokalna samouprava, lokalna skupnost, lokalna demokracija, neposredna in posredna lokalna demokracija, lokalne volitve, politična participacija, volilna pravica, nedržavljani, volilna udeležba
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 2650; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

3.
LOKALNA DEMOKRACIJA NA KONKRETNEM PRIMERU MESTNE OBČINE VELENJE
Elma Babić, 2009, diplomsko delo

Opis: Z osamosvojitvijo Republike Slovenije, leta 1991, je bila uvedena parlamentarna demokracija, posledica le-te pa je, med drugim, tudi uvedba lokalne samouprave, s čimer se je Republika Slovenija pridružila tistim sodobnim državam v Evropi in zunaj nje, ki priznavajo pravico državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev. Ta pravica se najbolj neposredno uresničuje prav na lokalni ravni in je eno temeljnih načel demokratične ureditve. Ustava Republike Slovenije v 9. členu določa, da je v Sloveniji zagotovljena lokalna samouprava. Lokalna skupnost je torej eden od stebrov demokracije in je merilo za presojo demokratičnega razvoja posamezne države. Udeležba državljanov v lokalnem javnem življenju je način, da se uveljavijo demokratične vrednote in naraste podpora javnosti lokalnim organom. Predpogoj za zagotavljanje sodelovanja občanov v lokalnem javnem življenju sta javnost dela organov lokalne skupnosti in njene uprave ter učinkovit sistem zagotavljanja pravice do informacij javnega značaja v lokalni samoupravi. Sodelovanje občanov v lokalnem javnem življenju daje možnost državljanom neposrednega vplivanja na sprejemanje odločitev, ki so povezane z njihovimi vsakdanjimi interesi in potrebami, in pravico do sodelovanja pri izvajanju lokalnih javnih zadev. Poleg tega pa javna telesa dobijo zahtevano legitimnost, sredstva za učinkovito odločanje in podporo državljanov za doseganje posebnih ciljev. Lokalna samouprava predstavlja splet neposrednega odločanja prebivalcev in predstavniške demokracije. V teoriji ločimo dve osnovni obliki udeležbe državljanov v lokalni demokraciji. Prva oblika je neposredna lokalna demokracija, ki vključuje zbor občanov, referendum in ljudsko iniciativo. Druga vrsta lokalne demokracije je posredna lokalna demokracija, pri kateri gre predvsem za odločanje prek organov, izvoljenih na lokalnih volitvah. E-demokracija pa predstavlja modernejšo parcipatorno obliko lokalne demokracije.
Ključne besede: lokalna skupnost, participacija, posredna in neposredna demokracija, referendum, zbor občanov, ljudska iniciativa, lokalne volitve, e-demokracija.
Objavljeno v DKUM: 15.12.2009; Ogledov: 3959; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici