1. Fiduciarni prenos lastninske pravice : magistrsko deloAna Krajtner, 2020, magistrsko delo Opis: Poglavitna funkcija zavarovanj je v zavarovanju upnikove terjatve nasproti dolžniku. Na področju stvarnopravnih zavarovanj, so se fiduciarna zavarovanja pojavila predvsem zaradi novih potreb prakse v povezavi z neustreznostjo ročne zastave. Fiduciarno lastnino lahko pravno opredelimo kot lastninsko pravico, ekonomsko gledano pa se le ta bolj približa zastavni pravici.
Fiduciarni prenos je zaupna, neakcesorna in neposestna oblika zavarovanja, katerega največja prednost je, da lahko dajalec zavarovanja premičnino, ki je predmet zavarovanja, še naprej nemoteno uporablja. Pri fiduciarnem prenosu lastninske pravice, se fiduciarju praktično prizna hibridna lastninska pravica. Rečemo, da gre za prenos polne pravice.
Fiduciarna zavarovanja podelijo fiduciarju več pravne oblasti nad predmetom zavarovanja, kot je to nujno za potrebe zavarovanja in zato mora pravni red ta presežek oblasti nad stvarjo kompenzirati v postopkih izvršbe in stečaja. Fiduciarju se v primeru stečaja fiducianta prizna zgolj ločitvena pravica, kar pomeni nekoliko manj od polnega imetništva lastnine. V primeru izvršbe pa lahko fiduciar ugovarja nedopustnost izvršbe na fiduciarno prenešeni lastnini proti upnikom fiducianta. Tak ugovor pa je po kvaliteti nekoliko bližje izločitveni in ne ločitveni pravici.
Neposestna zastavna pravica se od fiduciarnega prenosa razlikuje predvsem po tem, da je zastavna pravica nesamostojna pravica, ki je akcesorna terjatvi, ki jo varuje. Pri fiduciarni lastnini pa gre za obliko polne lastnine. Fiduciarju pripada nad predmetom prenosa nekoliko več pravne oblasti kot zastavnemu upniku. V zvezi z akcesornostjo je pomembno poudariti, da SPZ ureja tako neakcesorni fiduciarni prenos, kot tudi pogojni prenos pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Pri tem je za pogojni prenos mogoče trditi, da se nekoliko približa neposestni zastavni pravici.
Ključne besede: fiduciarna zavarovanja, premičnina, neakcesornost, prenos lastninske pravice v zavarovanje, neposestna zastavna pravica.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2021; Ogledov: 817; Prenosov: 131
 Celotno besedilo (641,48 KB) |
2. Ureditev hipoteke v slovenskem pravuMateja Cigut, 2018, diplomsko delo Opis: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah, ki služi zavarovanju ene ali več natančno določenih terjatev in s tem zastavnega upnika pooblašča, da se v primeru, da mu terjatev ne bo pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Je neposestna zastavna pravica, kar pomeni, da zastavitelj ohrani posest obremenjene nepremičnine in jo lahko še naprej nemoteno uporablja.
V zvezi z nastankom razlikujemo med pogodbeno hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla, prisilno hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odločbe in zakonito hipoteko, ki nastane na podlagi zakona. Poleg tega, pa poznamo tudi posebne vrste hipotek: nadhipoteka, maksimalna hipoteka, skupna hipoteka in zastavna pravica na nevpisanih nepremičninah.
Hipoteka je knjižna stvarna pravica, tako da zemljiška knjiga zagotavlja najvišjo možno mero publicitete. Pogoj za njen nastanek je namreč vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutiven učinek. Izjema velja za zakonito hipoteko, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, brez vpisa v zemljiško knjigo.
Ista nepremičnina je lahko obremenjena z več hipotekami. V takšnem primeru je potrebno upoštevati vrstni red njihove ustanovitve, saj se hipotekarni upniki poplačajo drug za drugim, v enakem vrstnem redu, kot so pridobili hipoteko.
V primeru, da s hipoteko zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana, ima hipotekarni upnik pravico do poplačila iz hipoteke. V kolikor je bila ustanovljena navadna hipoteka, mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov. Pridobi ga tako, da vloži hipotekarno tožbo, s katero zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Če je bila ustanovljena neposredno izvršljiva hipoteka, hipotekarni upnik že ima izvršilni naslov in lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče.
Glede prenehanja hipoteke je potrebno razlikovati med prenehanjem v materialnem smislu in njenim prenehanjem v formalnem smislu. Materialno prenehanje nastopi, če so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige. Takšna hipoteka je še vedno vpisana v zemljiško knjigo, vendar obstaja zgolj formalno, tako da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more več uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. V formalnem smislu pa hipoteka preneha samo z izbrisom iz zemljiške knjige.
Ključne besede: hipoteka, hipotekarni upnik, neposestna zastavna pravica, knjižna pravica, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1302; Prenosov: 225
Celotno besedilo (633,74 KB) |
3. FIDUCIARNI PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINAH V ZAVAROVANJE V PRIMERJAVI Z NEPOSESTNO ZASTAVNO PRAVICOMarjan Volf, 2016, diplomsko delo Opis: Civilno pravo, je zaradi neustreznosti ročne zastavne pravice, razvilo različne možnosti neposestne zastave, ki se od ročne zastave razlikujejo po neposestnosti prejemnika zavarovanja in možnosti, da dajalec zavarovanja uporablja in izkorišča zastavljeno premičnino še naprej. Fiduciarni prenos lastninske pravice v zavarovanje in neposestna zastavna pravica sta obliki zavarovanja, ki ustrezata tem kriterijem. Oba instituta sta torej neposestna, kar pa je pomanjkljivost glede publicitete in pravnega varstva prejemnika zavarovanja pred dobrovernim pridobiteljem lastninske pravice zastavljene premičnine. Neposestna zastavna pravica je to pomanjkljivost odpravila v sistemu registra neposestnih zastavnih pravic. Ker je zastavljena premičnina v neposredni posesti dajalca zavarovanja (fiducianta, zastavitelja), mora pridobitelj zavarovanja (fiduciar, zastavni upnik) v primeru prodaje pridobiti posest zastavljene stvari, kar pa ni v celoti odvisno od dolžnikovega sodelovanja in njegove pripravljenosti, da omogoči prodajo. Predpisana je namreč obličnost glede sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice in sporazuma o prenosu fiduciarne lastnine, ki morata biti sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa in tako predstavljata določeno pomoč upniku, saj imata v primeru izvršbe učinek rubeža.
Akcesornost, odvisnost zavarovanja od obveznosti iz temeljnega posla, je lastnost po kateri se oba instituta med seboj razlikujeta. Nobena zastavna pravica namreč ne more nastati, ne da bi obstajala tudi zavarovana terjatev, medtem ko je fiduciarna lastnina neakcesorna zavarovani terjatvi in je obstoj zavarovanja neodvisen od obstoja terjatve. V Stvarnopravnem zakoniku je fiduciarni prenos lastninske pravice vključen prav zaradi njegove neakcesornosti, ki predstavlja določeno alternativo vsem akcesornim oblikam stvarnega zavarovanja.
Ključne besede: fiduciarni prenos lastninske pravice v zavarovanje, neposestna zastavna pravica, notarski zapis, posest, akcesornost, publiciteta lastninske pravice
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1677; Prenosov: 187
Celotno besedilo (428,46 KB) |
4. POJAVNE OBLIKE ZASTAVNE PRAVICE S PREGLEDOM AKTUALNE SODNE PRAKSEDavorin Lorenčič, 2016, diplomsko delo Opis: Zastavna pravica je omejena stvarna pravica na točno določeni tuji stvari ali premoženjski pravici, ki služi zavarovanju točno določne terjatve, ki jo ima imetnik zastavne pravice proti lastniku zastavljene stvari oziroma imetniku zastavljene pravice ali proti tretji osebi, ki ni sočasno tudi zastavitelj.
Zastavna pravica se ustanavlja z namenom zavarovanja denarne terjatve. Zastavna pravica je stranka pravica, ki je v svojem nastanku, obstoju, prenosu in prenehanju odvisna od glavne pravice, ki jo predstavlja zavarovana terjatev. V skladu s 1. odstavkom 128. člena SPZ so z zastavno pravico zavarovane tudi stranske terjatve, zlasti obresti, terjatve iz naslova odškodninskih obveznosti in procesni stroški ter stroški izterjave.
Predmet zastavne pravice so na podlagi 3. odstavka 128. člena SPZ lahko stvari, pravice in vrednostni papirji, če je z njimi mogoče razpolagati in če imajo premoženjsko vrednost.
Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločbe sodišča. Za pridobitev zastavne pravice na podlagi pravnega posla se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti zastavno pravico (pravni naslov), sporazum o ustanovitvi zastavne pravice, razpolagalna sposobnost zastavitelja in izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa SPZ. Zastavna pravica na podlagi sodne odločbe nastane predvsem v postopku izvršbe in zavarovanja. Zakonita zastavna pravica pa nastane v trenutku, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za nastanek zastavne pravice določa zakon.
Kot prva od pojavnih oblik zastavne pravice je v 3. poglavju te diplomske naloge podrobneje obravnavana hipoteka. Hipoteka je neposestna oblika zastavne pravice, kjer po ustanovitvi zastavne pravice nepremičnina še naprej ostane v posesti zastavitelja. Publiciteta hipoteke se zagotavlja z vpisom v zemljiško knjigo. Pravni posel o ustanovitvi hipoteke je lahko sklenjen tudi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Prednost takšne notarske hipoteke pred klasično hipoteko je v fazi realizacije hipoteke, saj zastavni upnik pri hipoteki na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa že razpolaga z izvršilnim naslovom in mu zato ni potrebno vlagati hipotekarne tožbe. V okviru poglavja o hipoteki so obravnavane še skupna hipoteka, maksimalna hipoteka in nadhipoteka.
V nadaljevanju diplomske naloge sta obravnavani zastavni pravici na premičninah in sicer ročna zastavna pravica in neposestna zastavna pravica. Prva je svoje ime dobila po načinu svojega nastanka, kjer zastavitelj predmet zastave izroči zastavnemu upniku oziroma tretji osebi v neposredno posest. Zastavitelj z ustanovitvijo ročne zastave izgubi neposredno posest premičnine, zato je ne more več izkoriščati oziroma je uporabljati pri svoji ekonomski dejavnosti. Iz tega razloga ima ročna zastavna pravica manjši praktični pomen kot ga ima neposestna zastavna pravica ali morebiti fiduciarna lastnina.
Kot pove že samo ime, pa pri neposestni zastavni pravici zastavitelj ne izroči zastavljene premičnine v neposredno posest zastavnemu upniku ali tretjemu zanj, temveč premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja oziroma tretjega zanj. Pri neposestni zastavni pravici je potrebno ločiti navadno in registrsko neposestno zastavno pravico. Prva nastane s sporazumom v oblik neposredno izvršljivega notarskega zapisa, druga pa z vpisom zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic, ki se opravi na podlagi takšnega notarskega zapisa.
Kot zadnja je v diplomski nalogi obravnavana zastavna pravica na terjatvi.
Če zavarovana terjatev ob njeni dospelosti ni plačana, lahko zastavni upnik zahteva prodajo predmeta zastave in poplačilo zavarovane terjatve, skupaj z obrestmi in stroški, iz njegove vrednosti.
Ključne besede: Zastavna pravica, Hipoteka, Notarska hipoteka, Maksimalna hipoteka, Skupna hipoteka, Nadhipoteka, Ročna zastavna pravica, Neposestna zastavna pravica, Zastavna pravica na terjatvah, Pogodbena zastavna pravica, Prisilna zastavna pravica, Zakonita zastavna pravica, Stvarnopravno zavarovanje terjatev.
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 2100; Prenosov: 382
Celotno besedilo (1,09 MB) |
5. PRENOS LASTNINSKE PRAVICE V ZAVAROVANJE IN NEPOSESTNA ZASTAVNA PRAVICA NA PREMIČNINAHDiana Viher, 2014, diplomsko delo Opis: Naš pravni red v Stvarnopravnem zakoniku ureja tako fiduciarni prenos lastninske pravice v zavarovanje kot neposestno zastavno pravico na premičninah. Zaradi slednjega je v našem pravu fiduciarni prenos le alternativa neposestni zastavi premičnin. Bistvena razlika med njima je, da gre pri fiduciarni lastnini za polno lastninsko pravico, pri neposestni zastavi pa za omejeno stvarno pravico. Prav iz te pravne narave institutov izvira najpomembnejša razlika med omenjenima institutoma, in sicer glede akcesornosti. Fiduciarna lastnina je načeloma neakcesorna, pri neposestni zastavi pa gre za akcesorno obliko zavarovanja. Za popolno neakcesornost fiduciarne lastnine se zahteva izrecen dogovor strank, da se fiduciarni posel opravlja nepogojno. Pri tej primerjavi obeh oblik zavarovanja izhajamo iz predpostavke, da sta stranki izrecno dogovorili nepogojen fiduciarni prenos. Praktičen pomen neakcesorne narave fiduciarne lastnine se pokaže predvsem, kadar stranki ustanovita zavarovanje v sklopu dalj časa trajajočega upniško-dolžniškega razmerja, saj v takem primeru zavarovanje z večkratno ustanovitvijo neposestne zastavne pravice prinaša neprimerno višje stroške zavarovanja. Fiduciarni prenos je za razliko od neposestne zastave mogoč tudi kadar terjatev, ki se zavaruje sploh še ni nastala in se tako fiduciarno jamstvo ustanovi »za rezervo«. Drugače je pri neposestni zastavi, kjer morata stranki v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice vnesti podatke o višini in zapadlosti terjatve. Posledica neakcesornosti fiduciarne lastnine je tudi to, da kadar upnik odstopa zavarovano terjatev tretji osebi, v primeru fiduciarne lastnine le ta ne preide samodejno na cesionarja. Fiduciarni upnik lahko tako premičnino preneseno v fiduciarno lastnino obdrži in jo kot jamstvo uporabi ob nastanku nove terjatve, ki jo bo odobril fiduciantu. V primeru zastavne pravice pa s cesijo zavarovane terjatve na novega upnika avtomatično preide tudi zastavna pravica, razen če se cedent in cesionar dogovorita, da se cedira le zavarovana terjatev. V slednjem primeru pa zastavna pravica, ki je akcesorna zavarovani terjatvi, prav zaradi tega preneha. Pri neakcesornem fiduciarnem prenosu se drugače kot pri zastavni pravici ne zahteva, da sta fiduciar in upnik zavarovane terjatve ista oseba. Druga pomembna razlika se pokaže, če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana. Tako fiduciar kot neposestni zastavni upnik v tem primeru od fiducianta oziroma zastavitelja zahteva izročitev predmeta, danega v zavarovanje, v neposredno posest. Pri neposestni zastavi veljajo glede realizacije kogentna določila o realizaciji zastavne pravice na premičninah. Za uresničitev fiduciarne lastnine pa se uporabijo pravila o uresničitvi zastavne pravice le kadar ni posebnega dogovora strank, sicer pa se opravi v skladu z izrecnim dogovorom strank. To pa, v primerjavi z neposestno zastavo, predstavlja možnost enostavnejše in učinkovitejše realizacije fiduciarnega zavarovanja. V kvaliteti omenjenih institutov zavarovanja praktično ni razlik. V obeh primerih se namreč zahteva notarski zapis, ki onemogoča antidatiranje in zagotavlja gotov datum. Ob primerjavi fiduciarne lastnine z registrsko neposestno zastavno pravico pa bi lahko ugotovili, da je registrska neposestna zastavna pravica vsaj za odtenek kvalitetnejša od fiduciarne lastnine. Z vpisom v register namreč registrska neposestna zastava pridobi publiciteto, ki je fiduciarna lastnina nima. S tem se prepreči oškodovanje zastavnega upnika s strani zastavitelja, saj tretji, ki mu je stvar naknadno ročno zastavljena ali mu je naknadno prenesena lastninska pravica na zastavljeni stvari, ne more biti v dobri veri, ravno iz razloga publicitete, ki jo zagotavlja register.
Ključne besede: fiduciarni prenos lastninske pravice, neposestna zastavna pravica, premičnina, neposestno zavarovanje, primerjava, akcesornost, realizacija, kvaliteta zavarovanja
Objavljeno v DKUM: 22.12.2014; Ogledov: 3242; Prenosov: 445
Celotno besedilo (319,28 KB) |
6. HIPOTEKA IN AKTUALNA SODNA PRAKSARebeka Mihinjač, 2014, diplomsko delo Opis: Hipoteka je zastavna pravica na nepremičninah. Je neposestna zastavna pravica, kar pomeni, da zastavitelj ohrani posest nad obremenjeno nepremičnino in jo lahko še naprej nemoteno uporablja. Njen predmet je torej točno določena nepremičnina, ki služi zavarovanju ene ali več točno določenih terjatev in ki zastavnega upnika pooblašča, da se za zavarovano terjatev, v kolikor mu ta ni pravočasno izpolnjena, poplača iz vrednosti zastavljene nepremičnine. Poplačilna pravica zastavnega upnika ima prednost pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. V zvezi z nastankom je potrebno razlikovati med različnimi vrstami hipoteke. Ločimo namreč pogodbeno hipoteko, ki nastane na podlagi pravnega posla, prisilno hipoteko, ki nastane na podlagi sodne odločbe in zakonito hipoteko, ki nastane na podlagi zakona. Poleg tega poznamo tudi posebne vrste hipoteke, tj. nadhipoteko, skupno hipoteko, maksimalno hipoteko in zastavno pravico na nevpisanih nepremičninah.
Ker je hipoteka knjižna stvarna pravica, se za njeno ustanovitev zahteva vpis v zemljiško knjigo, ki ima konstitutivni učinek. Izjema od navedenega je zakonita hipoteka, ki nastane v trenutku, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Vpis zakonite hipoteke v zemljiško knjigo ima zato le deklaratorni učinek.
V kolikor s hipoteko zavarovana terjatev ob dospelosti ni plačana, se lahko hipotekarni upnik iz hipoteke poplača. V kolikor gre za pogodbeno hipoteko, mora hipotekarni upnik najprej pridobiti izvršilni naslov. Slednjega pridobi tako, da vloži hipotekarno tožbo, s katero zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda. Če je bila hipoteka ustanovljena na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pa slednji že predstavlja izvršilni naslov in hipotekarni upnik lahko vloži izvršilni predlog neposredno na sodišče. Po prisilni prodaji obremenjene nepremičnine se upniki poplačajo iz izkupička od prodaje in sicer po vrstnem redu, kot so pridobili pravice.
V zvezi s prenehanjem hipoteke je potrebno razlikovati med njenim materialnim in formalnim prenehanjem. Materialno hipoteka preneha, če so izpolnjeni pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige. Vse do izbrisa iz zemljiške knjige pa hipoteka obstaja le še formalno, kar pomeni, da je hipotekarni upnik ali zastavitelj ne more več uporabiti za zavarovanje drugih terjatev. Formalno torej hipoteka preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, njeno materialno prenehanje pa je podano, če preneha zavarovana terjatev, če hipotekarni upnik odstopi zavarovano terjatev brez hipoteke, v primeru konsolidacije, če se hipotekarni upnik hipoteki odreče, če hipoteka ugasne, če pride do dobroverne pridobitve nepremičnine, ki je obremenjena z nevpisano zakonito hipoteko ali če se obremenjena nepremičnina proda za poplačilo zavarovane terjatve.
Ključne besede: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, neposestna zastavna pravica, hipotekarni upnik, pogodbena hipoteka, prisilna hipoteka, zakonita hipoteka, maksimalna hipoteka, skupna hipoteka, nadhipoteka
Objavljeno v DKUM: 08.05.2014; Ogledov: 3981; Prenosov: 916
Celotno besedilo (868,02 KB) |
