| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KRAJ NASTANKA ŠKODE KOT NAVEZNA OKOLIŠČINA V RIMSKI UREDBI II
Ana Zadnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje Rimsko uredbo II o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti s poudarkom na temeljni navezni okoliščini lex loci damni (kraj nastanka škode) in težavah, ki iz te okoliščine izhajajo. Zakonodajalec se je odločil za uporabo tega načela, saj načelo lex loci delicti commissi (kraj škodnega dogodka), ki se je uporabljalo v večini držav članic, v mnogih primerih ne daje zadovoljivih rešitev. Vendar pa tudi pri določanju prava na podlagi navezne okoliščine kraja nastanka škode nastanejo težave, predvsem pri opredelitvi pojma “škoda” in določanju kraja, v katerem je škoda nastala. V diplomskem delu zato predstavljamo odločitve Sodišča EU v zadevah, ki se sicer nanašajo na mednarodno pristojnost, vendar imajo velik vpliv na razlago pojmov za namene Rimske uredbe II. Na podlagi teh odločitev je Sodišče EU postavilo smernice: kako se opredeli izraz škoda, kako razmejujemo posredne in neposredne posledice škodnega dejanja ter kako določimo kraj, v katerem je nastala škoda, če ta nastane v več državah, na območju res nullius oziroma v okviru mednarodnega tranzita oseb ali blaga. Te smernice dajejo samo nekakšen okvir, kako bi se naj nadalje presojalo v podobnih primerih, vendar so dejanske okoliščine drugačne od primera do primera in lahko že majhna razlika povzroči popolnoma drugačno rešitev.
Ključne besede: škoda, posredne posledice, kraj nastanka škode, škodno dejanje, nepogodbene obveznosti, Rimska uredba II, Sodišče EU
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1400; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Kolizijska pravila v konkurenčnopravnih sporih - problem neopredeljenosti pojmov v uredbi Rim II
Nina Bezjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Rim II ne definira pojmov nelojalne konkurence in ravnanj, ki omejujejo svobodno konkurenco, četudi se pravila glede določitve merodajnega prava v konkurenčnopravnih sporih nanašajo na ta dva pojma. Poleg omenjenih, določitev ustreznega prava v konkurenčnopravnih sporih otežujejo še nekateri drugi pomensko odprti pojmi, denimo (upoštevni) trg, škoda in kraj nastopa škodne posledice kot eni najpomembnejših. Ob tem se postavlja vprašanje, kako se sploh lotiti določitve ustreznega merodajnega prava, saj je odločitev v prvi fazi odvisna od tega, ali spor izvira iz pogodbene ali nepogodbene obveznosti. V nekaterih primerih tožba temelji tako na pogodbenih kot nepogodbenih elementih, zaradi česar je izbira prava še toliko bolj problematična. To magistrsko delo naslavlja problematiko kolizijskih pravil v konkurenčnopravnih sporih, pri čemer se osredotoča na definicijo trga in ostale pomensko odprte formulacije, saj je njihova opredelitev ključna za presojo, katere določbe v konkretnem primeru uporabiti. Tudi od tega je namreč odvisna pravna varnost udeležencev na trgu. Ugotoviti je, da Sodišče Evropske unije skuša z avtonomno razlago kazuistično razložiti vsebino pojmov in tako oblikovati poenotena pravila, ki jih lahko nacionalna sodišča uporabijo pri reševanju primerov. Razlaga SEU ni ostala povsem brez praznin, zato so naposled nacionalna sodišča vendarle tista, ki to razlago dopolnijo s svojo lastno, kar posledično nedvomno pomeni različne rezultate postopkov v različnih državah.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, omejevanje konkurence, nepogodbene obveznosti, učinek na trgu, izbira merodajnega prava, upoštevni trg, avtonomija volje, člen 6 Rim II
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 488; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici