| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARSTVO KONKURENTOV V OKVIRU UREDITVE NEPOŠTENIH POSLOVNIH PRAKS V PRAVU EU
Staša Ana Kanduč Valant, 2011, magistrsko delo

Opis: Ideja o zagotavljanju poštenosti v vseh odnosih na trgu (odnosih med konkurenti, odnosih med podjetji in potrošniki ter v vertikalnih odnosih med samimi podjetji) v pravu EU ni celovito izpeljana. Približana so le določena vprašanja s področja prava preprečevanja nelojalne konkurence in sicer deloma s primarnim pravom (pravila, ki jih je oblikovalo Sodišče EU v zvezi s prostim pretokom blaga in storitev), deloma pa s sekundarnim pravom (direktive). Temeljni motiv evropskega zakonodajalca pri pripravi sekundarnih pravil s področja preprečevanja nelojalne konkurence je zaenkrat varstvo potrošnikov, osrednje merilo za presojanje dejanj nelojalne konkurence pa vpliv na njihove interese. Vertikalen pristop, ki je dolgo časa prevladoval pri sprejemanju pravil na tem področju, je privedel do razdrobljenosti zakonodajnega okolja, ki je Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (v nadaljevanju DNPP), kljub bolj horizontalnemu pristopu, ni odpravila, temveč mestoma le še poglobila. Povzročila je namreč delitev (v mnogih državah enotnega) sistema varstva pred nelojalno konkurenco na pravila, ki so določena v korist potrošnikov in pravila, ki so določena v korist (poštenih) konkurentov. Pravila za preprečevanje nepoštenih poslovnih praks, ki škodijo ekonomskim interesom potrošnikov, so tako sedaj deloma popolnoma usklajena (splošni vidiki), deloma pa podvržena minimalni harmonizaciji (posebni vidiki). Varstvo pred nepoštenimi poslovnimi praksami v odnosih B2B pa se (bolj ali manj vzporedno) zagotavlja na tri različne načine: neposredno (Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju določa minimalne standarde za varstvo pred zavajajočim oglaševanjem in na principu maksimalne harmonizacije temelječe kriterije za primerjalno oglaševanje), posredno (preko zaščite ekonomskih interesov potrošnikov s prepovedjo nepoštenih poslovnih praks v odnosih B2C) in z neusklajeno nacionalno zakonodajo (npr. suženjsko posnemanje, varovanje poslovne skrivnosti, očrnitev konkurentov…). Analiza določb DNPP in prvih sodb Sodišča EU o njeni razlagi je potrdila predvidevanje o vplivu določb DNPP na odnose B2B. Pri večini nepoštenih poslovnih praks je namreč interes potrošnikov in konkurentov za njihovo prepoved neločljivo povezan. Potrošnik, ki bo s tožbo (ali predlogom pristojnemu upravnemu organu za uvedbo postopka) v svojem (ekonomskem) interesu dosegel prepoved določene nepoštene poslovne prakse, bo poleg sebe (in ostalih potrošnikov) pogosto posredno zavaroval tudi ekonomske interese konkurentov. Poleg tega morajo biti po členu 11 DNPP tudi samim konkurentom (ki imajo po nacionalnem pravu upravičen interes za boj proti nepoštenim poslovnim praksam) zagotovljena učinkovita sredstva za boj proti nepoštenim poslovnim praksam. To pomeni, da podjetja za varovanje (samo) svojih interesov nimajo nobenih sredstev, imajo pa jih zaradi varovanja ekonomskih interesov potrošnikov. Pričakovati je, da bodo pod njimi lahko v marsikaterem primeru skrila tudi svoje interese in jih tako (posredno) zaščitila.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, pravo preprečevanja nelojalne konkurence, varstvo konkurentov, nepoštene poslovne prakse, zavajajoče oglaševanje, primerjalno oglaševanje
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 3078; Prenosov: 524
.pdf Celotno besedilo (968,70 KB)

2.
NEPOŠTENE POSLOVNE PRAKSE NA PODROČJU OGLAŠEVANJA - ANALIZA PRIMERA
Natalija Ploj, 2015, diplomsko delo

Opis: Predmet raziskovanja diplomske naloge so nepoštene poslovne prakse, ki se pojavljajo na področju oglaševanja prehranskih dopolnil. Osredotočili smo se predvsem na prehranska dopolnila za hujšanje, ki so v današnjem svetu z vedno več ljudmi, ki imajo prekomerno telesno težo, postala glavni predmet trženja za spretne oglaševalce, katerih cilj je prodati izdelek ne glede na to, ali deluje ali ne. Številni potrošniki se prav na podlagi oglasov odločijo za nakup, saj le-ti uspešno prepričujejo in obljubljajo izboljšanje počutja, izgubo telesne teže itd. Vprašanje je, ali se ljudje zavedajo, da prehranska dopolnila niso zdravila, ki bi preprečevala, zdravila ali celo ozdravila razne zdravstvene težave. Analizirali smo nekaj spletnih in tiskanih oglasov, ki oglašujejo hitro izgubo kilogramov s »čudežnimi« prehranskimi dopolnili za hujšanje. Spoznali smo, da kršijo veliko členov predvsem Slovenskega oglaševalskega kodeksa in tako zavajajo potrošnike.
Ključne besede: nepoštene poslovne prakse, oglaševanje, prehranska dopolnila, zavajajoče oglaševanje, hujšanje
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 829; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (13,43 MB)

3.
NEPOŠTENE POSLOVNE PRAKSE TURISTIČNIH AGENCIJ
Barbara Lorger, 2016, diplomsko delo

Opis: Turizem v Evropski uniji ustvari desetino prihodkov in sodi med najhitreje rastoče dejavnosti v svetu. V razvitih državah so turistična potovanja med najbolj priljubljenimi načini preživljanja prostega časa. Turistične agencije, ki so se pojavile z razvojem množičnega turizma, nastopajo kot posredniki med turistično ponudbo in željami potrošnikov. Z razvojem Evropske unije se razvija tudi trgovanje med podjetji in potrošniki različnih držav članic. Notranji trg postaja z odpravljanjem ovir za čezmejno trgovanje, z razmahom medmrežja in spletnih trgovin, vse živahnejši. Brez učinkovitega oglaševanja in enotne ureditve zakonodaje bi proizvajalec iz ene države le stežka prodrl na trg v geografsko oddaljeni državi. Prav zato, da s skupno zakonodajo nadomešča množico predpisov različnih držav članic in poenoti delovanje notranjega trga, je bila sprejeta Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah. Direktiva je usmerjena le na ekonomske interese potrošnika, pri tem pa interesi poštenih trgovcev - konkurentov ne uživajo neposrednega varstva na njeni podlagi. Diplomsko delo obravnava zavajajoče in agresivne prakse, vsebuje pa tudi seznam takšnih, ki so prepovedani per se. Naloga se osredotoča na primere nepoštenih poslovnih praks turističnih agencij, katerih cilj je z oglaševanjem doseči čim večje število potrošnikov. Podrobneje je opredeljena definicija povprečnega potrošnika in turista, ki jima je varstvo namenjeno, in kako se izvaja nadzor nad nepoštenimi poslovnimi praksami. Vprašanje je, v kolikšni meri je nepoštena praksa turističnih agencij opažena in sankcionirana. Iz diplomskega dela je razvidno, da potrošnik, kljub visoki stopnji varstva in urejenemu nadzoru, v večji meri ostaja pasiven in ne opozori na kršitev svojih pravic. Če ni prijave oziroma če se nepoštena praksa spregleda, ni ovire, da se ne bi uporabljala še v prihodnje.
Ključne besede: Nepoštene poslovne prakse, turizem, turistične agencije, povprečni potrošnik, zavajajoče oglaševanje.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 611; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Nepoštene poslovne prakse: analiza primerov sodne prakse zavajajočih dejanj
Nika Florjanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava zavajajoče nepoštene poslovne prakse, ki se jih poslužujejo trgovci v razmerju do potrošnikov in so urejene v DNPP, ki je bila prenesena v slovenski ZVPNPP. V zvezi s tem pojasni nomotehnično strukturo DNPP ter njeno področje uporabe. Preučuje veliko generalno klavzulo, ki vsebuje splošno prepoved nepoštenih poslovnih praks, mali generalni klavzuli, ki vsebujeta prepoved zavajajočih poslovnih praks, in črno listo prepovedi poslovnih praks, ki je vsebovana v Prilogi I k DNPP, ki se v vseh okoliščinah štejejo za nepoštene. Pri tem naloga zlasti izpostavlja analizo zavajajočih dejanj v DNPP in ZVPNPP ter analizo sodne prakse zavajajočih dejanj. Z analizo primerov Sodišča Evropske unije zavajajočih dejanj preučuje, kako to skozi prakso zagotavlja visoko stopnjo varstva potrošnikov. Sodišče to dosega s pomočjo široke razlage določenih pojmov in v zvezi s tem upošteva široko stvarno področje DNPP ter s pojasnitvijo pojmov, kar posledično potrošniku lajša prepoznanje nepoštenih poslovnih praks. Evropska parlament in Svet sta se ob sprejemu DNPP odločila za maksimalno haromonizacijo s strani držav članic EU. Obravnavan je tudi vpliv takšne harmonizacije DNPP na povečanje zaupanja potrošnikov in trgovcev v čezmejno poslovanje. V nalogi je narejena tudi analiza sodnih primerov v zvezi z maksimalno harmonizacijo DNPP in zavajajočimi dejanji. Na podlagi le-teh naloga ugotavlja, da Sodišče Evropske unije državam članicam prepoveduje nacionalne določbe, ki vsebujejo strožje omejevalne ukrepe, kot jih ureja DNPP. Kar zadeva primere v zvezi z zavajajočimi dejanji, ugotavlja, da je pomembno ločevanje le-teh od zavajajočih opustitev in velike generalne klavzule, upoštevanje seznama črne liste prepovedi ter izvajanje testa poštenosti, po katerem se umesti ravnanje bodisi med poslovne prakse, naštete na črni listi prepovedi, bodisi med majhni generalni klavzuli ali med veliko generalno klavzulo.
Ključne besede: nepoštene poslovne prakse, Direktiva o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zavajajoča dejanja, zavajajoče opustitve, povprečen potrošnik, črna lista prepovedi
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 355; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (316,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici