Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Z razvojem reproduktivnih tehnologij so se pojavile alternativne konfiguracije družine. Novi koncepti spreminjajo definicijo starševstva in zahtevajo odmik od ustaljenih izhodišč, ki datirajo če iz časa Rimskega cesarstva. Pravne domneve, ki so stoletja ostajale trdne, kot obzidje Koloseja, so padle pod težo novih reproduktivnih tehnologij. Že Heraklit iz Efeza je dejal: »edina konstanta v življenju so spremembe.« Tehnike asistirane reprodukcije so povzročile naraščanje števila posameznikov, ki so vključeni v proces prokreacije. Gre za darovalce in prejemnike spolnih celic, nadomestne matere in nenazadnje tudi otroke, ki so rojeni s pomočjo tehnologije. Obstoj družbe brez pravil ni mogoč in nastane šele takrat, ko je vzpostavljen ustrezen normativni okvir. Iz tega sledi, da je nujna sinergija med dosežki in možnostmi, ki jih ponuja medicina in pravom, ki naj zariše normativni okvir in poda odgovor v primeru nejasnosti in dilem.
Ključne besede: medicinsko pravo, neplodnost, reproduktivne tehnologije, oploditev z biomedicinsko pomočjo, darovanje spolnih celic, krioprezervacija spolnih celic in zarodkov, nadomestno materinstvo, osebna identiteta, pravica do poznavanja lastnega izvora.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 63
Celotno besedilo (2,12 MB)

Opis: Uvod: Neplodnost prizadene oba spola. Dejavniki, ki nižajo možnosti zanositve so kajenje, alkohol, droge, kofein, starost, spolno prenosljive infekcije, telesna teža, prehrana, intenzivna telesna aktivnost in škodljivi dejavniki okolja. Namen magistrskega dela je preučiti znanje in stališča študentov prvih in tretjih letnikov zdravstvene nege in babištva do nekaterih dejavnikov okolja in življenjskega stila, ki lahko vplivajo na plodnost. Metode: Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Izbrali smo namenski vzorec. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, oblikovan s pomočjo aplikacije 1 KA za spletno anketiranje. Zanesljivosti instrumenta smo preverjali z metodo Content Validity Index. Anketiranje je potekalo preko spleta od 11. maja do 11. junija 2020. Narejena je bila osnovna deskriptivna statistika. Statistične razlike smo preverjali s Hi-kvadrat testom. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 25 in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi so sodelovali 103 študenti, od tega 71 študentov zdravstvene nege in 32 študentov babištva. 85 % študentov pozna definicijo neplodnosti. 67 % študentov pozna možne dejavnike tveganja, ki vplivajo na plodnost. Večina študentov iz prvih letnikov (47,4 %) meni, da je starost tveganje za oba spola, medtem ko se s tem strinja le 24,6 % študentov tretjih letnikov. Največ informacij o plodnosti in dejavnikih tveganja so pridobili med študijskim izobraževanjem (47 %). Razprava in sklep: Izkazujejo solidno znanje o (ne)plodnosti. Kljub temu si 94 študentov želi več znanja. Študenti poznajo dejavnike tveganja za plodnost, kljub temu ne živijo zdravo. Ključno je izobraževanje o plodnosti s strani izkušenih zdravstvenih delavcev, kar bi koristilo posamezniku in širši družbi.
Ključne besede: neplodnost, dejavniki tveganja, študenti, zdravstvena nega, babištvo
Objavljeno v DKUM: 02.02.2021; Ogledov: 1458; Prenosov: 154
Celotno besedilo (789,55 KB)

Opis: Reproduktivni turizem ali čezmejna reproduktivna pomoč, zajema potovanja oseb iz države stalnega prebivališča v drugo državo, z namenom, da bi tam prejeli reproduktivno storitev, ki v njihovi državi ni dovoljena ali ni na voljo. Takšen pojav sicer ni novost, se pa zaradi razvoja reproduktivnih tehnologij, cenejših letalskih kart in vse pogostejših težav parov z neplodnostjo hitro razvija. Med-tem ko v svetu že nekaj časa predstavlja predmet mnogih diskusij, saj se pravne ureditve reproduktivnih storitev zaradi različnih etičnih, pravnih in verskih vidikov posameznih držav močno razlikujejo, v Sloveniji ni raziskav, ki bi ocenile vzrok in pojavnost reproduktivnega turizma. Pravna raznolikost je v mnogih državah najpogostejši vzrok iskanja čezmejne pomoči, zato so strokovnjaki v preteklih letih že večkrat poskušali z usklajevanji, a do zdaj še neuspešno. Sicer spada Slovenija v sam vrh izvedbe reproduktivnih postopkov, tako da se slovenski pacienti ne odpravljajo v tujino zaradi želje po boljši kakovosti zdravljenja, se pa tako kot večina ostalih držav, tudi Slovenija sooča s pomanjkanjem darovanih spolnih celic. Ravno dolge čakalne liste so pri nas najpogostejši vzrok reproduktivnih potovanj. Cilj magistrskega dela je bila raziskava vzroka, posledic, pojavnih oblik in najaktualnejših pravno etičnih razprav reproduktivnega turizma. Čeprav se na prvi pogled zdi, da prinaša reproduktivni turizem več težav kot koristi, temu vendarle ni tako in ravno možnost čezmejne reproduktivne pomoči marsikomu omogoči močno želeno starševstvo, kljub temu da v matični državi to ni bilo izvedljivo. Ob vzpostavitvi mednarodnega registra reproduktivnih postopkov, povišanju zneska povračila darovalcem spolnih celic ter ozaveščanju pacientov o potencialnih težavah, s katerimi se lahko soočijo, bi lahko tudi ta pojav začeli obravnavati kot ljudem koristen.
Ključne besede: reproduktivni turizem, čezmejna reproduktivna pomoč, pravna vprašanja, etična vprašanja, neplodnost, zdravljenje neplodnosti v tujini, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1359; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Izhodišča: Endometrioza je bolezen, pri kateri se tkivo podobno endometriju razrašča izven maternice. Bolezen ima različne simptome, ki vplivajo na psihično, prav tako pa tudi na fizično stanje žensk in zmanjšujejo kakovost življenja. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je kakovost življenja žensk z endometriozo in kakšne težave jim endometrioza povzroča pri spolnih odnosih, različnih aktivnostih in kako vpliva na njihovo psihično in čustveno stanje. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskovanje smo izvedli v Društvu Endozavest, kjer smo objavili spletno anketo. V raziskavi je sodelovalo 60 žensk z endometriozo. Rezultati: Ugotovili smo, da endometrioza vpliva na spolno življenje žensk, saj ima kar 97 % anketirank boleče spolne odnose, posledično pa večkrat pride do prekinitve in izogibanja spolnim odnosom ter občutkov krivde in strahu pred spolnimi odnosi. Pri aktivnostih imajo anketiranke največ težav in občutkov nelagodja pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti v službi ali šoli (92 % anketirank), prav tako pa se pojavljajo težave in nelagodje v veliki meri tudi pri ostalih dnevnih aktivnostih. Velikokrat imajo tudi občutek, da drugi ne razumejo njihove bolezni (95 % anketirank) in mislijo, da so samo občutljive in tarnajo (86 % anketirank). Prav tako pa se pogosto pojavljajo občutki obupa, nihanje razpoloženja in znižana samopodoba. Diskusija in zaključek: Endometrioza vpliva na spolne odnose, psihično in čustveno stanje obolelih žensk ter predstavlja omejitve in nelagodje pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Je bolezen, ki znižuje kakovost življenja v več pogledih. Zato je pomembno, da se ženske ustrezno zdravi in se jim omogoča čustvena, psihična ter fizična podpora.
Ključne besede: ginekologija, reproduktivno zdravje, neplodnost, bolečina, disparevnija
Objavljeno v DKUM: 27.06.2019; Ogledov: 2380; Prenosov: 257
Celotno besedilo (962,96 KB)

Opis: Humana reprodukcija – razmnoževanje človeka – je proces, pri katerem združitev ženske in moške gamete omogoči razvoj novega organizma. Rodnost v Sloveniji pada, kot tudi v drugih razvijajočih deželah – pari imajo težave z neplodnostjo. Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) to pomeni nezmožnost imeti otroka. Par velja za neplodnega, če po dveh letih rednih spolnih odnosov brez kontracepcije ženska ni postala noseča in ni nobenega drugega razloga za neplodnost. V Sloveniji je neplodnih 10 do 15 odstotkov parov, zato je zdravljenje le-te pomemben del javnega zdravstva. Tako zaradi težav z zanositvijo poišče medicinsko pomoč vedno več parov (okoli 1000 na leto). V družbi se porajajo vprašanja, kako oziroma na kakšne načine se bo pomagalo ženskam in moškim pri zdravljenju neplodnosti, kdo bo upravičen do takšnega zdravljenja in kakšni pogoji bodo morali biti izpolnjeni. Pri tem ne gre samo za medicinski vidik – torej ali bodo v družbi dovoljeni kakšni drugi načini ali možnosti, da ženska postane mati. Še večje - moralno - vprašanje se poraja v primeru želje istospolnih partnerjev (predvsem moških), ko sploh ne gre za zdravljenje neplodnosti, gre zgolj za željo biti starš. Najbolj sprejemljiv način za to v vseh družbah še vedno velja posvojitev. Razvoj medicine in z njo povezane tehnologije pa omogoča večanje možnosti odprave težav. Kot najbolj skrajna oblika zdravljenja je bila opravljena prva umetna oploditev leta 1983. V Sloveniji to področje ureja Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki ureja zdravstvene ukrepe, s katerimi se ženski in moškemu pomaga pri spočetju otroka in se jima tako omogoči uresničiti svobodo odločanja o rojstvih svojih otrok. Torej ima na podlagi določil vsakdo pravico do zdravljenja neplodnosti (ugotavlja se vzroke neplodnosti oziroma zmanjšane plodnosti in se odpravlja le-te, bodisi z zdravili ali s kirurškimi posegi, lahko tudi s strokovnim svetovanjem). Če pa ženska ne more zanositi niti z medicinsko pomočjo, je nadomestno materinstvo ena izmed možnosti, da ženska oziroma par zadovolji željo po starševstvu. Tako ima možnost dobiti otroka, ki ima vsaj genetske značilnosti očeta, kar v primerjavi s posvojitvijo nima. Institut nadomestnega materinstva pa se vse več uporablja kot izpolnitev želja po starševstvu pri istospolnih partnerjih (predvsem moških). Vprašanja, ki se pri tem pojavljajo: Kako priti do nadomestne matere?, Kakšni so stroški, povezani s tem?, Ali je možnost razdrtja dogovora o nadomestnem materinstvu po rojstvu otroka? V svetu obstajajo agencije, ki se ukvarjajo z zastopanjem nadomestnih mater in vzpostavljajo stike z zainteresiranimi pari (tudi istospolnimi).
Ključne besede: Neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, nadomestno materinstvo, nadomestna mati, bodoča starša, istospolni pari, otrok.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1381; Prenosov: 174
Celotno besedilo (609,31 KB)