SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Neplačevanje prispevkov s strani delodajalca - prekršek ali kaznivo dejanje? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Maša Jenkole, 2012, diplomsko delo

Opis: Prispevki za socialno varnost so sredstva, ki jih morajo delodajalci in delojemalci plačevati mesečno. Ti prispevki se plačujejo v odstotkih od bruto plače. Plačujejo se do petnajstega v mesecu za pretekli mesec. Gospodarska kriza je dobro prispevala k temu, da veliko gospodarskih družb ni plačevalo prispevkov za socialno varnost svojim delavcem. Za vsakogar je pomembno, da se zaveda svojih pravic, ki mu v delovnem razmerju pripadajo. Ena izmed teh pravic so tudi pravice, ki jih pridobi zavarovanec s plačevanjem prispevkov. To so pravice iz socialne varnosti, zato smo jih v svojem diplomskem delu podrobneje pregledali. Pogledali smo si, kdo vse mora te prispevke plačevati ter kateri so tisti prispevki za socialno varnost, ki jih mora poravnati delodajalec. V diplomskem delu smo si pogledali, kako je bilo plačevanje prispevkov urejeno v času, ko je plačila urejala Služba družbenega knjigovodstva, saj so bili v tem času prispevki poravnani, ker delodajalci niso mogli privoščiti, da jih ne bi plačevali. Plačevanje prispevkov je definirano v več zakonih, le v Kazenskem zakoniku je opredeljeno kot kaznivo dejanje. V ostalih zakonih je definirano zgolj kot prekršek. Edina težava, ki se kaže, je ta, da je kaznivo dejanje neplačevanja prispevkov v praksi težko dokazati. Izpolnjeni morajo biti točno določeni pogoji, ki veljajo za kaznivo dejanje, zato se tudi pogosto dogaja, da to dejanje ni diskriminirano kot kaznivo dejanje.
Ključne besede: delodajalci, delavci, socialna varnost, prispevki, socialni prispevki, neplačevanje prispevkov, kazniva dejanja, diplomske naloge
Objavljeno: 10.07.2012; Ogledov: 2355; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (317,97 KB)

2.
Kritična presoja sistema spremljanja in nadziranja prispekov plač
Tomaž Dšuban, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na kritično presojo sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač. Spremljanje plačevanja prispevkov je v Sloveniji urejeno na način, da ima država oblikovan tako imenovani sklad, ki ga upravljajo skrbniki, zaposleni pa potem na različne načine preverjajo, ali so prispevki, ki zapadejo v plačilo, plačani. V Sloveniji obdavčitev plač ureja več različnih zakonov, ki opravljajo pobiranje in nadzor glede obračunavanja prispevkov, zato smo njihove glavne vsebine povzeli in izpostavili. Nad pobiranjem ter plačevanjem prispevkov v Sloveniji bdijo nadzorni organi, v našem primeru FURS, zato smo izpostavili njegovo delovanje in s tam zaposleno osebo opravili intervju, s katerim smo pojasnili določene nejasnosti. Za boljše razumevanje omenjene problematike smo izpostavili en primer iz prakse. Dotaknili smo se tudi posameznih tem, ki se navezujejo na našo problematiko, med drugim, kako lahko posameznik preveri, ali so njegovi prispevki plačani ter na katere organe se lahko v zvezi s tem obrne. Na koncu smo povzeli prednosti in slabosti slovenskega sistema spremljanja in nadziranja prispevkov plač.
Ključne besede: FURS, spremljanje in nadziranje, prispevki za socialno varnost, plače, neplačevanje prispevkov, nadzorni organ
Objavljeno: 11.12.2017; Ogledov: 119; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

3.
Ključni dejavniki kršitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Rok Ljubanovič, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Neplačevanje prispevkov za socialno varnost, še posebej prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je velik družbeni problem. Gre za kršitev pravic iz delovnega razmerja in pravic do socialne varnosti. Obseg neplačanih prispevkov in tudi drugih kršitev ni majhen. Posledice se kažejo tako pri uveljavljanju pravic zavarovancev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot tudi pri financiranju obveznosti, ki jih ima na podlagi zakona Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sistem plačevanja prispevkov za socialno varnost je tesno povezan z davčnim sistemom, nadzor nad kršitvami glede plačevanja prispevkov pa se dotika tako davčnega nadzora kot tudi nadzora delovnih razmerij in nadzora dela na črno, ki so v pristojnosti različnih nadzornih organov. Pomemben dejavnik pri ukrepih zoper kršitelje so tudi sodne odločitve v sporih o odmeri in izterjavi prispevkov in v delovnih sporih ter kazenski postopki za kazniva dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev in kazniva dejanja kršitve pravic iz socialnega zavarovanja. Te pravice so prepoznane kot pomembna dobrina, ki jo je treba zavarovati. Sprememba kazenske zakonodaje pri teh kaznivih dejanjih omogoča bolj učinkovit pregon kršiteljev. Za res učinkovito zaščito delavcev in za zagotovitev večjega deleža plačanih prispevkov pa bi bilo treba še bistveno okrepiti inšpekcijske službe, ki nadzirajo delovna razmerja, in davčno inšpekcijo, ki nadzira plačevanje prispevkov. Poleg tega je za pravno in socialno varnost delavcev ter za zdravo poslovno okolje pomembno, da se prepreči poslovanje podjetij, ki jim kršitve pomenijo poslovni model in so nelojalna konkurenca podjetjem, ki zakonito poslujejo.
Ključne besede: - neplačevanje prispevkov, - nepredložitev obračuna davčnih odtegljajev, - delovna razmerja, - socialna varnost, - kršitve temeljnih pravic delavcev, - kršitve pravic iz socialnega zavarovanja.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 41; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (960,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici