| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba mehke moči v mednarodnih odnosih - analiza primera Čila in Irana
Maja Nikolovska, 2020, magistrsko delo

Opis: Danes se večina držav ne glede na svojo velikost, moč, vpliv in ostale atribute zaveda, da izolacija, prisilna ali prostovoljna, ni niti vrlina niti prednost. Skupno delovanje in sodelovanje sta postala oznaki nove dobe. Jedrsko orožje in razprava o neširjenju orožja ostajata še naprej med najpomembnejšimi vprašanji v mednarodnih odnosih. Za nas bo pomembno predstaviti Celostni načrt o skupnih ukrepih oziroma Iransko jedrsko pogodbo in predložiti potencialne rešitve trenutno zelo napetega in negativnega odnosa med Iranom in ZDA. Ob pregledu iranske zgodovine in najpomembnejših dogodkov pred Islamsko revolucijo leta 1979 in po njej se bomo potrudili pojasniti naravo odnosa med tema dvema državama in njegovo precej hitro spreminjajočo se smer – od zelo prijateljskega in naklonjenega k zahodnemu vplivu do skrajno neprijateljskega odnosa in politike nezaupanja Zahodu ter preprečevanja njegovega vmešavanja, ne samo v Iranu, temveč na celotnem območju. Iransko-iraška vojna in vprašanje o izraelskem jedrskem orožju nam bosta dala širšo sliko o odnosih med močnimi državami na Bližnjem vzhodu ter jasnejšo predstavo o tem, od kod izvira nezaupanje Irana do zunanjega vpliva. Na primeru Čila bomo videli popolnoma drug rezultat uporabe mehke moči. Začeli bomo z Monroejevo doktrino, s pomočjo katere bomo poiskali korenine ameriške zunanje politike do vseh držav, še posebej do držav Latinske Amerike. Teorija neoliberalizma nam bo pomagala razjasniti razvoj politike v Čilu in nam služila za razlago ključnih dogodkov v času vojaškega režima. Razlaga čilske zgodovine bo pojasnila tudi vprašanje zakaj je bil Čile 'lažji' cilj za ameriško zunanjo politiko v primerjavi z Iranom, kjer vidimo popolnoma drugačen način poskusa vpeljevanja mehke moči.
Ključne besede: magistrska dela, globalizacija, jedrsko orožje, mehka moč, neoliberalizem, mednarodni odnosi
Objavljeno: 18.01.2021; Ogledov: 131; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
Neoliberalizem v geografskem izobraževanju
Tina Podbevšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Neoliberalizem je politično ekonomska praksa, ki je postala vodilna doktirna našega časa. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavile kratko zgodovino neoliberalizma in njegove posledice, ki se odražajo v družbi in s tem tudi v šolstvu. Kot metoda analize obstoječega sistema pa postaja vse bolj mednarodno priznana kritična geografija, ki skozi etično in politično prizmo raziskuje ter razkriva razmerja moči in neenakosti v družbi. Prav tako preizprašuje obstoječo geografsko znanost in njene prakse poučevanja. Predstavile pa smo tudi vlogo kritičnih geografov in geografinj, ki morajo kot intelektualci in intelektualke (po)ostati glasniki družbenih sprememb in tako mlade usmerjati v kritično ter kreativno soustvarjanje pravične prihodnosti za vse. V aplikativnem delu smo pod drobnogled vzele termine, ki so postali sestavni del geografskega izobraževanja in učnega načrta. S pomočjo kritične analize terminov kot so družba znanja, vseživljensko učenje, učenje učenja in trajnostni razvoj smo predstavile, kako lahko nekritična uporaba tovrstnega diskurza v geografski pouk vnaša vrednote, stališče in poglede na svet, ki podpirajo obstoječi neoliberalni gospodarski in politični sistem. Poleg tega smo podrobno predstavile dve alternativni metodi za poučevanje geografije in sicer kritično pismenost in participatorno akcijsko raziskovanje, ki sta primerni za uporabo pri poučevanju geografije. Obe lahko služita kot orodje za naslavljanje nepravičnosti v neoliberalnem sistemu in usmerjata k aktivni in pravični participaciji ne samo učencev in učenk temveč vseh udeleženih subjektov. S pomočjo empirične raziskave, ki izhaja iz teoretičnega in aplikativnega dela, pa smo na koncu predstavile še stališča intervjuvanih učiteljev in učiteljic geografije o tem, ali neoliberalizem vpliva na šolsko geografijo, kaj je za njih kritična geografija in ali se sami dojemamjo za aktiviste oz. aktivistke.
Ključne besede: neoliberalizem, kritična geografija, družba znanja, vseživljenjsko učenje, učenje učenja, trajnostni razvoj, kritična pismenost, participatorno akcijsko raziskovanje
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 559; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

3.
4.
Obseg izpada davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz
Maja Janežič, 2017, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo se na podlagi analize dosedanjih znanstvenih spoznanj ukvarja s problemom delovanja davčnih oaz in posledic, ki iz tega sledijo – izpostavljen je izpad davčnih prihodkov. Začetna opredelitev davčnega sistema, davčnih oaz in strategij davčnega izogibanja v davčnih oazah daje osnovo za nadaljnjo razpravo o globalnih posledicah. Izpad davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz je predstavljen kot najbolj viden in izmerljiv problem, opredeljen posebej za Združene države Amerike, države v razvoju ter Evropsko unijo. Dosedanje visoke ocene obsega izpada davčnih prihodkov na omenjenih območjih so zaradi oteženega raziskovanja sicer predstavljene kot nenatančne, vendar nedvomno obstoječe. V pričujočem delu so nadalje predstavljene še druge negativne posledice delovanja davčnih oaz – globalna kriza, dohodkovna neenakost in anomija.
Ključne besede: Davčne oaze, davki, davčni sistem, korporacije, davčno načrtovanje, davčni prihodki, globalizacija, neoliberalizem.
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 914; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Neoliberalizem v visokem šolstvu - resničnost, ki ji asistira akademska skupnost
Marija Javornik Krečič, Marko Marinčič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek govori o učinkih globalizacije in neoliberalnih politik v visokem šolstvu. Glede na paradigmatski preobrat v razumevanju družbene vloge splošnega izobraževanja in znanja na splošno se univerze, zlasti tiste, ki so oddaljene od centrov globalnega kapitala, kot raziskovalne ustanove spontano podrejajo interesom kratkoročnega dobička, kot izobraževalne ustanove pa se preobražajo v tovarne za produkcijo »uporabnega« znanja. Avtorja to ponazorita s primerom Univerze v Mariboru, ki se v svojih uradnih strategijah izrecno opredeljuje za podjetniški tip univerze, pri čemer skuša uničujoče učinke finančnih pritiskov promovirati kot razvojno priložnost. Težnja po fleksibilizaciji dela na univerzi delavce postavlja v čedalje bolj negotov položaj, kakovost študija pa vidno pada; vendar smo priča svojevrstnemu paradoksu: člani akademske skupnosti in študenti omenjenim procesom v čedalje večji meri dejavno asistirajo.
Ključne besede: neoliberalizem, akademsko podjetništvo, akademska skupnost, fleksibilizacija dela, javna služba, visoko šolstvo
Objavljeno: 01.08.2017; Ogledov: 636; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (142,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Neoliberalizem v šolstvu
Boris Vezjak, 2014, strokovni članek

Ključne besede: neoliberalizem, visoko šolstvo, izobraževalni sistemi, filozofija
Objavljeno: 01.08.2017; Ogledov: 564; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (51,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Prispevek h kritiki neoliberalnega prežemanja slovenskih javnih univerz
Barbara Zagorc, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s sodobnimi procesi na univerzi, ki označujejo neoliberalno dobo kapitalističnega produkcijskega načina. Dva obsežnejša razdelka, ki ustrezata dvema temeljnima dejavnostma univerz, sta usmerjena v pojasnitev, v kakšnih razmerah in kako poteka neoliberalno prežemanje (slovenskih javnih) univerz. Pri tem se v teoretskem delu v pretežni meri opreta na teorijo K. Marxa in M. Foucaulta, medtem ko empirični del v analizo zajame vire, ki odražajo izoblikovane smernice in delovanja slovenskih javnih univerz. Ugotovitve kažejo, da slovenske javne univerze kot znanstvenoraziskovalne institucije – pod gonilno silo slovenske države – postajajo mesto produkcije inovacij in da se kot izobraževalne institucije preobražajo v mesto sistematične produkcije podjetnega subjekta, pri čemer se bistveno ne odmikajo od splošnih teženj v svetu.
Ključne besede: neoliberalizem, univerze, država, inovacije, podjetni subjekt, kapitalizem, vladnost
Objavljeno: 15.06.2017; Ogledov: 800; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
GOSPODARSKA KRIZA IN UČINKOVITOST DRŽAVNE REGULACIJE - PRIMERJALNA ANALIZA ZDA IN EVROPSKE UNIJE
Daša Hegler, 2016, magistrsko delo

Opis: Gospodarske krize se periodično ponavljajo in so značilne za razvoj kapitalizma, ki zaradi svoje tendence "produkcije profita, zaradi ustvarjanja profita", ciklično pregreva ekonomijo v času ekspanzije in ohlaja, ko je evforije konec. Takrat se najprej pokaže kriza likvidnosti in solventnosti vseh igralcev na finančnem ali nepremičninskem trgu, ki so zaradi pričakovanj o rasti cen v nedogled, poviševali svoje vzvode preko svojih zmožnosti. Takšno je bilo predkrizno obdobje pred Veliko depresijo leta 1929 in pred Veliko recesijo leta 2007. Nato se je vse sesulo. Keynesijanska ekonomska teorija in neoliberalna ekonomsko-politična doktrina sta si enotni; kriva je nepravilna državna intervencija. Keynes je verjel, da je kontrola nad pretokom kapitala predpogoj za učinkovito upravljanje kapitala in da naj država zagotavlja pogoje za efektivno povpraševanje v času krize s povečevanjem javne porabe. Po drugi strani je Friedman zagovarjal tezo, da bi gospodarstvo morala utrditi politika Zveznih rezerv oz. centralnih bank in ne povečevanje javne porabe, kar je nenazdanje pripeljalo do dolžniške krize. Neoliberalne dogme samo-regulativnega svobodnega trga, strogega laissez-faire, financializacije, finančno-poslovnega načela "ustvari in posreduj" ter ustvarjanje podjetij "prevelikih, da bi lahko padli" in "prepovezanih, da bi lahko padli", so ob poku balona priredile svojo politiko. Zdaj je potrebna državna intervencija, vendar kakšna re-regulacija je lahko učinkovita? ZDA in evropske države so za reševanje gospodarske krize oblikovale številne programe. Medtem ko je Veliko depresijo reševala ekspanzivna fiskalna politika (New Deal, protekcionizem in enormno povečana javna poraba, predvsem ob izbruhu 2. svetovne vojne), je pri reševanju Velike recesije veliko vlogo odigrala tudi ekspanzivna monetarna politika centralnih bank, z uporabo nestandardnih ukrepov pri operacijah na odprtem trgu (različni aranžmaji, avkcije, jamstva, neposredna trgovanja s toksičnimi obveznicami in neposredne pomoči "velikim", ki bi lahko s svojim propadom ogrozili poslovne partnerje itd.), ki je nazadnje s kvantitativnimi sproščanji poskušala izvleči gospodarstvo iz likvidnostne pasti. Rezultati makroekonomskih indikatorjev gospodarske rasti, brezposelnosti, medbančnega zaupanja, stabilnosti cen, ipd., že nekaj časa prikazujejo okrevanje gospodarstva, reševalne akcije pa pozitiven stimulus. Vendar, kako nam gre danes, bomo videli jutri.
Ključne besede: poslovni cikelj, finančna kriza, ekspanzivna fiskalna politika, ekspanzivna monetarna politika z nestandardnimi ukrepi, neoliberalizem
Objavljeno: 23.05.2017; Ogledov: 918; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

9.
POLOŽAJ ZAPOSLENIH V PRIVATIZACIJSKIH POSTOPKIH Z VIDIKA PRAVA EVROPSKE UNIJE
Karla Pinter, 2016, magistrsko delo

Opis: Neoliberalna politika, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja postala vodilna politika in ekonomska doktrina, ima danes še vedno zelo močan vpliv na regulacijo ekonomskega, finančnega in pravnega sistema. Svetovna gospodarska in finančna kriza, ki se je začela leta 2007, je pustila svoj pečat v skoraj vseh državah, ki so morale zaradi poslabšanja javno-finančne slike izpeljati vrsto ukrepov za konsolidacijo javnih financ, pri čemer je privatizacija samo eden izmed načinov neoliberalne politike za reševanje finančne krize ter del politike upravljanja z državnimi oz. kapitalskimi deleži. Ko govorimo o privatizaciji, govorimo o javni politiki, ki presega meje javnofinančnih in gospodarskih posledic, saj ima tudi številne druge. Javni interes v postopkih privatizacije ima pomembno težo, a je ta omejen tudi z določili prava Evropske unije, saj mora prodajalec državnega premoženja – javni subjekt ravnati tako, kot bi ravnal skrben zasebni vlagatelj ob enakih tržnih pogojih in voditi postopek za t.i.«aid free« privatizacijo. Ob tem je pomembno izpostaviti, da privatizacija poleg pravil o državnih pomočeh trči tudi ob pravila, ki urejajo položaj zaposlenih v privatizacijskih postopkih (na privatizacijo vplivajo tudi pravila o prevzemih in svobodni konkurenci, vendar teh pravil magistrska naloga ne obravnava). Postopek privatizacije ter pravila o državnih pomočeh ne bi smeli biti argument za nevključevanje in izločanje zaposlenih iz postopkov prodaje kapitalskih deležev v lasti države in za krčenje njihovih pridobljenih pravic. Za delavca je bistveno vprašanje ohranitev njegovih pravic, predvsem varnost njegove zaposlitve, saj prenehanje pogodbe o zaposlitvi zanj predstavlja kratenje njegove socialne in ekonomske varnosti in pomeni (praviloma) tudi izgubo glavnega vira dohodka za preživljanje njega in njegove družine. A ta interes zaposlenih trči ob interes kupca in/ali prodajalca v privatizacijskih poslih, kajti prav svoboda določanja pogojev o uporabi delovne sile ter prilagajanje potrebam poslovanja je tista fleksibilnost, ki jo zagovorniki opravljanja dejavnosti zaradi pridobivanja dobička potrebujejo in zagovarjajo. Neoliberalna politika zadnjih let je stremela k čim večji fleksibilizaciji delovnega prava, tudi zaradi vedno večje konkurenčnosti, ki pa ga je dodatno intenziviral prav proces globalizacije. V postopku privatizacije tako pride do kolizije interesov prodajalcev in kupcev državnega premoženja z interesi zaposlenih, ki želijo čim večjo varnost ohranitve obstoječih pravic. Kot sem navedla, so po sedanji ureditvi državne pomoči tudi neposreden del privatizacijske politike. Pravila državnih pomoči po eni strani vzpodbujajo utrjevanje regionalnih gospodarstev, saj so državne pomoči dodeljene neposredno posamičnemu podjetju, spet po drugi strani pa posegajo v tržno konkurenco ter tržna razmerja, zaradi česar lahko ovirajo tudi delovanje notranjega trga EU. Ob navedenem moram izpostaviti, da je pri prodaji državnega premoženja bistvena presoja pogoja gospodarske prednosti za vsaj eno podjetje, pri čemer pride do uporabe testa skrbnega zasebnega vlagatelja, ki želi pri prodaji doseči najvišjo možno ceno. V tej povezavi moram izpostaviti, da takšno stališče temelji tudi na argumentu varstva konkurence. V nasprotnem primeru bi privatizacija družbe, ki je v državni lasti, lahko vsebovala nedovoljene državne pomoči, v kolikor kupec ali prodajalec pridobita ugodnosti in koristi, ki jih pri siceršnji prodaji med zasebnimi subjekti ne bi dosegla. V postopkih privatizacije je pomemben tudi vpliv sodelovanja delavcev pri upravljanju kot tistega instrumenta, s katerim zaposleni sodelujejo v teh postopkih. Prodajalci oz. upravljavci državnega premoženja bi morali zasledovati cilj in načela družbeno odgovornega ravnanja, delavci, njihovi predstavniki ter socialni partnerji pa bi morali biti proaktivni in v največji možni meri sodelovati v teh postopkih preko institutov participativnega managementa.
Ključne besede: neoliberalizem, deregulacija, fleksibilizacija, privatizacija, odgovorno podjetništvo, korporativno upravljanje, delavci, sodelovanje delavcev pri upravljanju, individualna participacija, kolektivna participacija, soupravljanje, socialne zaveze, ohranitev pravic zaposlenih, državne pomoči, nedovoljene državne pomoči, necenovni pogoji in zaveze, pravo EU, združljivost z notranjim trgom, Evropska komisija in Sodišče EU
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1573; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

10.
HUMBOLDTOVA REFORMA ŠOLSTVA IN NOVOHUMANIZEM
Peter Regoršek, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reforme srednješolskega in še posebej visokošolskega izobraževalnega sistema na nemških tleh na začetku 19. stoletja. Poglavitni namen naloge je prikazati pruske šolske reforme, katerih glavni avtor je bil Wilhelm von Humboldt, in visokošolski sistem, ki je nastal kot posledica teh reform, primerjati s tem, kar je od njega ostalo po bolonjski reformi. Seveda ne smemo pozabiti na novohumanizem, ki je precej vplival na vsebino samih reform. Uporabljeni so bili sekundarni viri, saj primarni viri pri nas niso na voljo, naloga pa bralcu omogoča jasen pogled na razvoj pruskih šolskih reform in vpliv neoliberalizma na izobraževanje ob koncu 20. stoletja in še posebej po bolonjskem procesu.
Ključne besede: Prusija, Humboldt, novohumanizem, šolske reforme, neoliberalizem, bolonjska prenova
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 848; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (690,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici