| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI VIDIKI GOSPODARSKE OZAVEŠČENOSTI OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV PRI NJIHOVEM DELU V RAZREDU
Taja Kordigel, 2010, diplomsko delo

Opis: V slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja je opaziti trend naraščanja priljubljenosti gimnazij in vedno večjo nepriljubljenost poklicnih srednjih šol. Za splošne gimnazije se osnovnošolci odločajo predvsem zaradi želje po študiju. Toda če je nekoč veljala norma "študiraj, da boš dobil dobro službo", predstavlja danes prav ta paradoks. Diplomanti imajo namreč vedno večje težave z iskanjem svoje prve zaposlitve, saj jih je enostavno preveč, hkrati pa je delovna sila s 5. stopnjo kvalifikacije ali manj veliko bolj iskana kot delovna sila s po končanem študiju pridobljeno stopnjo kvalifikacije. Strokovnjaki za to stanje krivijo kapitalizem in neoliberalistični model vzgoje in izobraževanja, ki je dosegel tudi Slovenijo. Opisana neskladja v vzgojno-izobraževalnem sistemu so v večji meri posledica zagotavljanja tekmovalnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Kljub temu da je (osnovnošolski) učitelj javni uslužbenec, pa ima pri svojem poklicnem usmerjanju učencev dovolj avtonomije, da trend globalizacije spregleda in kritično aplicira na svoje delo z učenci. Z le-tem ima namreč priložnost signifikantno vplivati na njihovo izobraževalno, poklicno in ne nazadnje eksistencialno prihodnost.
Ključne besede: slovenski sistem vzgoje in izobraževanja, neoliberalizem, neoliberalistični model vzgoje in izobraževanja, konkurenčnost gospodarstva, učiteljska avtonomija
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 1667; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (938,33 KB)

2.
MAKRO IN MIKRO DEJAVNIKI GLOBALNE FINANČNE KRIZE
Boris Klemen, 2010, diplomsko delo

Opis: Naloga govori o makro in mikro ekonomskih dejavnikih, ki so vplivali na nastanek globalne finančne krize. Izpostavljeni so predvsem pojavi moralnega hazarda, zunanji dolg posameznih držav ter nepremičninski balon v ZDA. Avtor v nadaljevanju skuša dokazati, da velik del odgovornosti za nastanek aktualne globalne krize nosi neoliberalizem Miltona Friedmana (tržni fundamentalizem), katerega jedro doktrine je rušenje državnih regulatorjev trga. Na koncu dela je izpostavljeno nezadostno okrevanje Slovenije v primerjavi s ključnimi gospodarstvi kot sta ZDA in Nemčija, ter breme, ki so ga Sloveniji naložili propadli notranji menedžerski odkupi.
Ključne besede: Finančna kriza, moralni hazard, asimetričnost informacij, neoliberalizem
Objavljeno: 03.05.2011; Ogledov: 1885; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (796,31 KB)

3.
4.
5.
Globalizacija in globalna neenakost : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Patricija Mesojednik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o globalizaciji, globalni neenakosti in neoliberalizmu. Globalizacija je pojem, ki je zelo obsežen. Prisotna je po vsem svetu, zanjo ne obstaja enotna definicija, njene razsežnosti pa so vedno bolj vidne. Gre za procese, ki oblikujejo življenje na zemlji, narekujejo gibanje ljudi, idej, znanja, denarja in dobrin preko državnih meja. Globalizacija prinaša spremembe tako na političnem, gospodarskem, kot tudi družbenem in kulturnem področju. Poznamo več vrst globalizacij: kulturno, gospodarsko in politično. Kulturna se je spreminjala skozi čas in odpravljala ovire med kulturami zaradi informacijsko-komunikacijskih tehnologij in medijev. Gospodarska globalizacija teži k vzpostavitvi globalnega trga, preko katerega preko državnih meja krožijo kapital, ljudje in blago. Politična globalizacija pa vsebuje globalne sporazume in dogovore ter nove oblike mobilnosti in komunikacije. Globalizacija se je skozi čas razvila v treh valovih. Vsak izmed njih pa je prinesel nekaj novega in ustvaril globljo kolonizacijo ostalih kultur in življenja na zemlji. Posledice globalizacije so pozitivne in negativne. Med pozitivne štejemo razvoj družbe, saj izboljšuje kvaliteto življenja in prinaša višji življenjski standard. Napredek pa se kaže tudi v gospodarstvu in prometu ter komunikaciji. Prav tako kot so posledice pozitivne so tudi negativne. Mednje sodijo predvsem ekološka vprašanja, kot so uničevanje deževnih gozdov, onesnaževanje zraka in jedrske katastrofe ter zdravstvena vprašanja. Neoliberalizem je paradigma našega časa. Sorazmerni peščici ljudi je dovoljeno, da nadzirajo toliko družbenega življenja, kolikor je mogoče in tako čim bolj povečujejo dobiček. Neoliberalizem se je tako močno zakoreninil v miselnost, da lahko vpliva na življenje, razumevanje sveta in na naše vsakdanje razmišljanje. Razlike med bogatimi in revnimi se v sodobnem svetu povečujejo, neenakosti med posameznimi deli sveta in znotraj posameznih držav pa se poglabljajo. Posledice globalne neenakosti so revščina, brezdomstvo, brezposelnost, kriminaliteta, pismenost itd. Poznamo distribucijski in strukturni vidik na neenakost. Distribucijski vsebuje neenakosti na področju razdelitve dobrin; strukturni pa se nanaša na to, da se skupine, ki si lastijo različne količine določenih dobrin med seboj povezujejo.
Ključne besede: globalizacija, neoliberalizem, družba, revščina, diplomske naloge
Objavljeno: 26.03.2013; Ogledov: 2353; Prenosov: 1546
.pdf Celotno besedilo (363,63 KB)

6.
KRITIČNI POGLED NA FILOZOFIJO ZA OTROKE
Lucija Hercog, 2014, diplomsko delo

Opis: V navezavi na filozofijo edukacije (Egan) in oponente filozofije za otroke (Biesta, Vansieleghem, Kennedy) je razdelan kritični pogled na tradicionalne programe filozofije za otroke. V filozofiji za otroke je prepoznana instrumentalizacija filozofije za namene produkcije določene vrste človeške subjektivnosti. V programu smo prepoznali redukcijo filozofije na znanstveno metodo in na uporabno vednost, kot tudi neoliberalne in evrocentrične tendence ter podali obsežno kritiko. Problematizirana je pretirana socializacijska vloga, ki jo filozofiji za otroke pripisujejo njeni zagovorniki, in prepoznane sorodnosti programa s sociotehničnim početjem tistega tipa, ki ga Popper označi kot utopični socialni inženiring in okarakterizira kot moralno spornega. Pokažemo na nezanemarljiv manko kritičnosti in na dogmatičnost nepreverjenih ali celo napačnih predpostavk, na katerih program temelji. Opravljena je analiza delovnih zvezkov, predpisanih v učnem načrtu za predmet Filozofija za otroke. V predmetu ter v tradicionalnih programih je kljub njihovi domnevni vrednotni nevtralnosti prepoznano delovanje v funkciji opresije. Kritičnemu premisleku sledi premislek o namenu vzgoje, izobraževanja in filozofije, pri čemer se navezujemo na starogrško filozofijo, kritično teorijo in kritično pedagogiko, obenem pa podamo idejno zasnovo o možnih oziroma potrebnih spremembah programa. Posebna pozornost je namenjena alternativni obliki kritično-pedagoške filozofije za otroke.
Ključne besede: Filozofija za otroke, kritika, instrumentalizacija, opresija, neoliberalizem, socializacija, državljanska vzgoja.
Objavljeno: 09.12.2014; Ogledov: 2015; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (681,91 KB)

7.
8.
Odnos katoliške cerkve do neoliberalnih ekonomskih pogledov in praks
Iris Zajc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava odnos rimskokatoliške cerkve do neoliberalnih ekonomskih idej in praks. Proučuje vpliv religije na ekonomijo, pri čemer izhaja predvsem iz ideje Maxa Webra, da ima religija lahko pomemben vpliv na ekonomsko področje. Gre za teoretično naravnano nalogo, v kateri so osrednji vir podatkov predstavljale papeške socialne okrožnice, saj načela katoliškega družbenega nauka določajo, širijo in oznanjajo predvsem papeži. Diplomska naloga se tako osredotoča na zadnje tri papeže, in sicer na papeža Janeza Pavla II., Benedikta XVI. in Frančiška, ter izpostavlja njihov odnos do prevladujočega gospodarskega sistema. Tukaj opozori na preveliko splošnost papeških predlogov v smeri izboljšanja položaja množic, hkrati pa opozarja tudi na problem učinkovitosti cerkvenega nauka, saj se nemalokrat zgodi, da posamezni predstavniki cerkve niti sami ne spoštujejo njegovih načel. Ob tem izpostavlja različne cerkvene finančne škandale, ki nakazujejo na dvojna načela rimskokatoliške cerkve. Predvsem se osredotoča na načelo solidarnosti in proučuje možnost, da skuša cerkev preko dobrodelnosti pravzaprav ohraniti svojo moč in avtoriteto. Zato izrazi dvom v iskrenost prizadevanj cerkve za odpravo revščine in nakaže možnost, da so visoke stopnje družbenih neenakosti in revščine celo v interesu cerkve.
Ključne besede: religija, ekonomija, katoliška cerkev, katoliški nauk, neoliberalizem, socialne okrožnice
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 463; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (896,47 KB)

9.
HUMBOLDTOVA REFORMA ŠOLSTVA IN NOVOHUMANIZEM
Peter Regoršek, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reforme srednješolskega in še posebej visokošolskega izobraževalnega sistema na nemških tleh na začetku 19. stoletja. Poglavitni namen naloge je prikazati pruske šolske reforme, katerih glavni avtor je bil Wilhelm von Humboldt, in visokošolski sistem, ki je nastal kot posledica teh reform, primerjati s tem, kar je od njega ostalo po bolonjski reformi. Seveda ne smemo pozabiti na novohumanizem, ki je precej vplival na vsebino samih reform. Uporabljeni so bili sekundarni viri, saj primarni viri pri nas niso na voljo, naloga pa bralcu omogoča jasen pogled na razvoj pruskih šolskih reform in vpliv neoliberalizma na izobraževanje ob koncu 20. stoletja in še posebej po bolonjskem procesu.
Ključne besede: Prusija, Humboldt, novohumanizem, šolske reforme, neoliberalizem, bolonjska prenova
Objavljeno: 08.06.2016; Ogledov: 521; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (690,29 KB)

10.
GOSPODARSKA KRIZA IN UČINKOVITOST DRŽAVNE REGULACIJE - PRIMERJALNA ANALIZA ZDA IN EVROPSKE UNIJE
Daša Hegler, 2016, magistrsko delo

Opis: Gospodarske krize se periodično ponavljajo in so značilne za razvoj kapitalizma, ki zaradi svoje tendence "produkcije profita, zaradi ustvarjanja profita", ciklično pregreva ekonomijo v času ekspanzije in ohlaja, ko je evforije konec. Takrat se najprej pokaže kriza likvidnosti in solventnosti vseh igralcev na finančnem ali nepremičninskem trgu, ki so zaradi pričakovanj o rasti cen v nedogled, poviševali svoje vzvode preko svojih zmožnosti. Takšno je bilo predkrizno obdobje pred Veliko depresijo leta 1929 in pred Veliko recesijo leta 2007. Nato se je vse sesulo. Keynesijanska ekonomska teorija in neoliberalna ekonomsko-politična doktrina sta si enotni; kriva je nepravilna državna intervencija. Keynes je verjel, da je kontrola nad pretokom kapitala predpogoj za učinkovito upravljanje kapitala in da naj država zagotavlja pogoje za efektivno povpraševanje v času krize s povečevanjem javne porabe. Po drugi strani je Friedman zagovarjal tezo, da bi gospodarstvo morala utrditi politika Zveznih rezerv oz. centralnih bank in ne povečevanje javne porabe, kar je nenazdanje pripeljalo do dolžniške krize. Neoliberalne dogme samo-regulativnega svobodnega trga, strogega laissez-faire, financializacije, finančno-poslovnega načela "ustvari in posreduj" ter ustvarjanje podjetij "prevelikih, da bi lahko padli" in "prepovezanih, da bi lahko padli", so ob poku balona priredile svojo politiko. Zdaj je potrebna državna intervencija, vendar kakšna re-regulacija je lahko učinkovita? ZDA in evropske države so za reševanje gospodarske krize oblikovale številne programe. Medtem ko je Veliko depresijo reševala ekspanzivna fiskalna politika (New Deal, protekcionizem in enormno povečana javna poraba, predvsem ob izbruhu 2. svetovne vojne), je pri reševanju Velike recesije veliko vlogo odigrala tudi ekspanzivna monetarna politika centralnih bank, z uporabo nestandardnih ukrepov pri operacijah na odprtem trgu (različni aranžmaji, avkcije, jamstva, neposredna trgovanja s toksičnimi obveznicami in neposredne pomoči "velikim", ki bi lahko s svojim propadom ogrozili poslovne partnerje itd.), ki je nazadnje s kvantitativnimi sproščanji poskušala izvleči gospodarstvo iz likvidnostne pasti. Rezultati makroekonomskih indikatorjev gospodarske rasti, brezposelnosti, medbančnega zaupanja, stabilnosti cen, ipd., že nekaj časa prikazujejo okrevanje gospodarstva, reševalne akcije pa pozitiven stimulus. Vendar, kako nam gre danes, bomo videli jutri.
Ključne besede: poslovni cikelj, finančna kriza, ekspanzivna fiskalna politika, ekspanzivna monetarna politika z nestandardnimi ukrepi, neoliberalizem
Objavljeno: 23.05.2017; Ogledov: 604; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici