1. Liberalizing reforms do not cause suicide : causal estimation using matching, 1980–2019Tibor Rutar, Minea Rutar, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: The impact of market liberalization on the subjective well-being (SWB) of societies has been thoroughly investigated over the past two decades using indexes of economic freedom. However, one crucial related aspect of well-being at the societal level remains unexplored with aggregate measures of liberalization: rates of suicide. The critical literature on liberalization suggests market reforms are expected to boost suicide. To our knowledge, we are the first to explore the issue using the Economic Freedom of the World (EFW) measure in a quasi-experimental frame work. We do so by identifying 43 countries experiencing large, sustained jumps in economic freedom. We then use matching methods to obtain the average treatment effect in the 10 years following the jump. Our main finding, which is robust to a variety of alternative specifications, including a different estimator (synthetic difference-in-differences), is that we detect virtually no statistically significant positive effect of aggregate liberalization on suicide at the conventional level. Thus, we are unable to corroborate the critics’ prediction about reforms worsening this aspect of psychological well-being. We find evidence that individual reform packages, such as sound money, instead even work protectively
Ključne besede: vzročno sklepanje, kvazieksperimentalne metode, ekonomska svoboda, samomor, neoliberalizem
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (893,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Odpravljanje neoliberalistične protireformacije državnega kapitalizmaViljem Merhar, Viktor Žakelj, Matjaž Mulej, 2014, polemika, diskusijski prispevek, komentar Opis: Živimo v neoliberalnem kapitalizmu; vladajo globalno monopolna podjetja, ne trg. Ukinjajo konkurenco in omejujejo plače, zaposlovanje in kupno moč 85 % človeštva. Uničujejo tržno gospodarstvo kot družbeno-ekonomski sistem: vodijo ga z etiko enostranskosti in zlorabe vpliva, ne z Smithovo etiko soodvisnosti nevidne roke. Množice tega ne bodo več dolgo prenašale. Nujno bo povezati Smithova, Ricardova, Marxova, Keynesova, Galbraithova in Felberjeva spoznanja ter spoznanja Evropske unije in drugih, ki vidijo pot iz sedanje krize izobilja in bede v novem družbeno-ekonomskem redu: družbeni odgovornosti, integralni zeleni ekonomiji, ekonomiji skupne koristi/blaginje in ekosocializmu, ki zanika državni socializem 20. stoletja.
Ključne besede: kapitalizem, neoliberalizem, globalizacija, monopoli, družbena odgovornost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 349; Prenosov: 0 |
3. Uporaba mehke moči v mednarodnih odnosih - analiza primera Čila in Irana : magistrsko deloMaja Nikolovska, 2020, magistrsko delo Opis: Danes se večina držav ne glede na svojo velikost, moč, vpliv in ostale atribute zaveda, da izolacija, prisilna ali prostovoljna, ni niti vrlina niti prednost. Skupno delovanje in sodelovanje sta postala oznaki nove dobe.
Jedrsko orožje in razprava o neširjenju orožja ostajata še naprej med najpomembnejšimi vprašanji v mednarodnih odnosih. Za nas bo pomembno predstaviti Celostni načrt o skupnih ukrepih oziroma Iransko jedrsko pogodbo in predložiti potencialne rešitve trenutno zelo napetega in negativnega odnosa med Iranom in ZDA. Ob pregledu iranske zgodovine in najpomembnejših dogodkov pred Islamsko revolucijo leta 1979 in po njej se bomo potrudili pojasniti naravo odnosa med tema dvema državama in njegovo precej hitro spreminjajočo se smer – od zelo prijateljskega in naklonjenega k zahodnemu vplivu do skrajno neprijateljskega odnosa in politike nezaupanja Zahodu ter preprečevanja njegovega vmešavanja, ne samo v Iranu, temveč na celotnem območju. Iransko-iraška vojna in vprašanje o izraelskem jedrskem orožju nam bosta dala širšo sliko o odnosih med močnimi državami na Bližnjem vzhodu ter jasnejšo predstavo o tem, od kod izvira nezaupanje Irana do zunanjega vpliva.
Na primeru Čila bomo videli popolnoma drug rezultat uporabe mehke moči. Začeli bomo z Monroejevo doktrino, s pomočjo katere bomo poiskali korenine ameriške zunanje politike do vseh držav, še posebej do držav Latinske Amerike. Teorija neoliberalizma nam bo pomagala razjasniti razvoj politike v Čilu in nam služila za razlago ključnih dogodkov v času vojaškega režima. Razlaga čilske zgodovine bo pojasnila tudi vprašanje zakaj je bil Čile 'lažji' cilj za ameriško zunanjo politiko v primerjavi z Iranom, kjer vidimo popolnoma drugačen način poskusa vpeljevanja mehke moči.
Ključne besede: magistrska dela, globalizacija, jedrsko orožje, mehka moč, neoliberalizem, mednarodni odnosi
Objavljeno v DKUM: 18.01.2021; Ogledov: 1115; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,14 MB) |
4. Neoliberalizem v geografskem izobraževanjuTina Podbevšek, 2018, magistrsko delo Opis: Neoliberalizem je politično ekonomska praksa, ki je postala vodilna doktirna našega časa. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavile kratko zgodovino neoliberalizma in njegove posledice, ki se odražajo v družbi in s tem tudi v šolstvu. Kot metoda analize obstoječega sistema pa postaja vse bolj mednarodno priznana kritična geografija, ki skozi etično in politično prizmo raziskuje ter razkriva razmerja moči in neenakosti v družbi. Prav tako preizprašuje obstoječo geografsko znanost in njene prakse poučevanja. Predstavile pa smo tudi vlogo kritičnih geografov in geografinj, ki morajo kot intelektualci in intelektualke (po)ostati glasniki družbenih sprememb in tako mlade usmerjati v kritično ter kreativno soustvarjanje pravične prihodnosti za vse.
V aplikativnem delu smo pod drobnogled vzele termine, ki so postali sestavni del geografskega izobraževanja in učnega načrta. S pomočjo kritične analize terminov kot so družba znanja, vseživljensko učenje, učenje učenja in trajnostni razvoj smo predstavile, kako lahko nekritična uporaba tovrstnega diskurza v geografski pouk vnaša vrednote, stališče in poglede na svet, ki podpirajo obstoječi neoliberalni gospodarski in politični sistem. Poleg tega smo podrobno predstavile dve alternativni metodi za poučevanje geografije in sicer kritično pismenost in participatorno akcijsko raziskovanje, ki sta primerni za uporabo pri poučevanju geografije. Obe lahko služita kot orodje za naslavljanje nepravičnosti v neoliberalnem sistemu in usmerjata k aktivni in pravični participaciji ne samo učencev in učenk temveč vseh udeleženih subjektov. S pomočjo empirične raziskave, ki izhaja iz teoretičnega in aplikativnega dela, pa smo na koncu predstavile še stališča intervjuvanih učiteljev in učiteljic geografije o tem, ali neoliberalizem vpliva na šolsko geografijo, kaj je za njih kritična geografija in ali se sami dojemamjo za aktiviste oz. aktivistke.
Ključne besede: neoliberalizem, kritična geografija, družba znanja, vseživljenjsko učenje, učenje učenja, trajnostni razvoj, kritična pismenost, participatorno akcijsko raziskovanje
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1515; Prenosov: 219
Celotno besedilo (2,07 MB) |
5. Ali je v krizi kapitalizem ali kaj drugega?Franci Cirkvenčič, 2012, strokovni članek Ključne besede: ekonomski razvoj, kapitalizem, neoliberalizem, spremembe, demokracija, socialna varnost, država blaginje, ekonomska kriza, recesija
Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 2445; Prenosov: 98
Celotno besedilo (219,78 KB) |
6. Obseg izpada davčnih prihodkov zaradi davčnih oazMaja Janežič, 2017, magistrsko delo Opis: Pričujoče magistrsko delo se na podlagi analize dosedanjih znanstvenih spoznanj ukvarja s problemom delovanja davčnih oaz in posledic, ki iz tega sledijo – izpostavljen je izpad davčnih prihodkov. Začetna opredelitev davčnega sistema, davčnih oaz in strategij davčnega izogibanja v davčnih oazah daje osnovo za nadaljnjo razpravo o globalnih posledicah. Izpad davčnih prihodkov zaradi davčnih oaz je predstavljen kot najbolj viden in izmerljiv problem, opredeljen posebej za Združene države Amerike, države v razvoju ter Evropsko unijo. Dosedanje visoke ocene obsega izpada davčnih prihodkov na omenjenih območjih so zaradi oteženega raziskovanja sicer predstavljene kot nenatančne, vendar nedvomno obstoječe. V pričujočem delu so nadalje predstavljene še druge negativne posledice delovanja davčnih oaz – globalna kriza, dohodkovna neenakost in anomija.
Ključne besede: Davčne oaze, davki, davčni sistem, korporacije, davčno načrtovanje, davčni prihodki, globalizacija, neoliberalizem.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2017; Ogledov: 2000; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,10 MB) |
7. Neoliberalizem v visokem šolstvu - resničnost, ki ji asistira akademska skupnostMarija Javornik, Marko Marinčič, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek govori o učinkih globalizacije in neoliberalnih politik v visokem šolstvu. Glede na paradigmatski preobrat v razumevanju družbene vloge splošnega izobraževanja in znanja na splošno se univerze, zlasti tiste, ki so oddaljene od centrov globalnega kapitala, kot raziskovalne ustanove spontano podrejajo interesom kratkoročnega dobička, kot izobraževalne ustanove pa se preobražajo v tovarne za produkcijo »uporabnega« znanja. Avtorja to ponazorita s primerom Univerze v Mariboru, ki se v svojih uradnih strategijah izrecno opredeljuje za podjetniški tip univerze, pri čemer skuša uničujoče učinke finančnih pritiskov promovirati kot razvojno priložnost. Težnja po fleksibilizaciji dela na univerzi delavce postavlja v čedalje bolj negotov položaj, kakovost študija pa vidno pada; vendar smo priča svojevrstnemu paradoksu: člani akademske skupnosti in študenti omenjenim procesom v čedalje večji meri dejavno asistirajo.
Ključne besede: neoliberalizem, akademsko podjetništvo, akademska skupnost, fleksibilizacija dela, javna služba, visoko šolstvo
Objavljeno v DKUM: 01.08.2017; Ogledov: 1476; Prenosov: 157
Celotno besedilo (142,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Prispevek h kritiki neoliberalnega prežemanja slovenskih javnih univerzBarbara Zagorc, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja s sodobnimi procesi na univerzi, ki označujejo neoliberalno dobo kapitalističnega produkcijskega načina. Dva obsežnejša razdelka, ki ustrezata dvema temeljnima dejavnostma univerz, sta usmerjena v pojasnitev, v kakšnih razmerah in kako poteka neoliberalno prežemanje (slovenskih javnih) univerz. Pri tem se v teoretskem delu v pretežni meri opreta na teorijo K. Marxa in M. Foucaulta, medtem ko empirični del v analizo zajame vire, ki odražajo izoblikovane smernice in delovanja slovenskih javnih univerz. Ugotovitve kažejo, da slovenske javne univerze kot znanstvenoraziskovalne institucije – pod gonilno silo slovenske države – postajajo mesto produkcije inovacij in da se kot izobraževalne institucije preobražajo v mesto sistematične produkcije podjetnega subjekta, pri čemer se bistveno ne odmikajo od splošnih teženj v svetu.
Ključne besede: neoliberalizem, univerze, država, inovacije, podjetni subjekt, kapitalizem, vladnost
Objavljeno v DKUM: 15.06.2017; Ogledov: 1927; Prenosov: 280
Celotno besedilo (1,18 MB) |
10. GOSPODARSKA KRIZA IN UČINKOVITOST DRŽAVNE REGULACIJE - PRIMERJALNA ANALIZA ZDA IN EVROPSKE UNIJEDaša Hegler, 2016, magistrsko delo Opis: Gospodarske krize se periodično ponavljajo in so značilne za razvoj kapitalizma, ki zaradi svoje tendence "produkcije profita, zaradi ustvarjanja profita", ciklično pregreva ekonomijo v času ekspanzije in ohlaja, ko je evforije konec. Takrat se najprej pokaže kriza likvidnosti in solventnosti vseh igralcev na finančnem ali nepremičninskem trgu, ki so zaradi pričakovanj o rasti cen v nedogled, poviševali svoje vzvode preko svojih zmožnosti. Takšno je bilo predkrizno obdobje pred Veliko depresijo leta 1929 in pred Veliko recesijo leta 2007. Nato se je vse sesulo.
Keynesijanska ekonomska teorija in neoliberalna ekonomsko-politična doktrina sta si enotni; kriva je nepravilna državna intervencija. Keynes je verjel, da je kontrola nad pretokom kapitala predpogoj za učinkovito upravljanje kapitala in da naj država zagotavlja pogoje za efektivno povpraševanje v času krize s povečevanjem javne porabe. Po drugi strani je Friedman zagovarjal tezo, da bi gospodarstvo morala utrditi politika Zveznih rezerv oz. centralnih bank in ne povečevanje javne porabe, kar je nenazdanje pripeljalo do dolžniške krize. Neoliberalne dogme samo-regulativnega svobodnega trga, strogega laissez-faire, financializacije, finančno-poslovnega načela "ustvari in posreduj" ter ustvarjanje podjetij "prevelikih, da bi lahko padli" in "prepovezanih, da bi lahko padli", so ob poku balona priredile svojo politiko. Zdaj je potrebna državna intervencija, vendar kakšna re-regulacija je lahko učinkovita?
ZDA in evropske države so za reševanje gospodarske krize oblikovale številne programe. Medtem ko je Veliko depresijo reševala ekspanzivna fiskalna politika (New Deal, protekcionizem in enormno povečana javna poraba, predvsem ob izbruhu 2. svetovne vojne), je pri reševanju Velike recesije veliko vlogo odigrala tudi ekspanzivna monetarna politika centralnih bank, z uporabo nestandardnih ukrepov pri operacijah na odprtem trgu (različni aranžmaji, avkcije, jamstva, neposredna trgovanja s toksičnimi obveznicami in neposredne pomoči "velikim", ki bi lahko s svojim propadom ogrozili poslovne partnerje itd.), ki je nazadnje s kvantitativnimi sproščanji poskušala izvleči gospodarstvo iz likvidnostne pasti.
Rezultati makroekonomskih indikatorjev gospodarske rasti, brezposelnosti, medbančnega zaupanja, stabilnosti cen, ipd., že nekaj časa prikazujejo okrevanje gospodarstva, reševalne akcije pa pozitiven stimulus. Vendar, kako nam gre danes, bomo videli jutri.
Ključne besede: poslovni cikelj, finančna kriza, ekspanzivna fiskalna politika, ekspanzivna monetarna politika z nestandardnimi ukrepi, neoliberalizem
Objavljeno v DKUM: 23.05.2017; Ogledov: 1732; Prenosov: 170
Celotno besedilo (2,39 MB) |
