| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VNAPREJ SKLENJENI SPORAZUM O CENAH V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE, NA NIZOZEMSKEM IN V SLOVENIJI MED DAVČNIMI ZAVEZANCI IN DAVČNO UPRAVO
Klementina Mlinar, 2009, diplomsko delo

Opis: Eden največjih problemov današnjega časa so, za davkoplačevalce in davčne uprave, transferne cene. Velik obseg in nejasnost pravil na področju transfernih cen predstavlja za davčne zavezance velika tveganja. Z APA sporazumi lahko ta tveganja obvladujemo. APA sporazum je sporazum med davčnim zavezancem in davčno upravo, ki podrobno določa kriterije za določanje transfernih cen in uporabo neodvisnega tržnega načela v prihodnjih transakcijah s povezanimi osebami. Postopek sklenitve APA spo
Ključne besede: transferne cene, mednarodna podjetja, povezane transakcije, povezana podjetja, davčni zavezanec, davčna uprava, vnaprej sklenjeni sporazum o cenah, neodvisno tržno načelo, OECD, Združene države Amerike, Nizozemska, Slovenija, metode oblikovanja transfernih cen, dvojno obdavčevanje, davčna revizija, dokumentacija o transfernih cenah.
Objavljeno: 16.02.2009; Ogledov: 3330; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (530,86 KB)

2.
DOLOČANJE TRANSFERNIH CEN Z UPORABO TRANSAKCIJSKIH METOD
Armando Buhinjak, 2014, diplomsko delo

Opis: Metode dolo?anja transfernih cen
Ključne besede: transferne cene, transakcijske metode, dokumentacija, neodvisno tržno načelo, cenovni sporazum APA, smernice OECD
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 909; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
Vpliv prestrukturiranja poslovanja na transferne cene in davčnopravna ureditev tega področja v izbranih državah
Urška Slevec, 2015, magistrsko delo

Opis: Področje transfernih cen postaja čedalje pomembnejše tako z vidika mednarodnih skupin družb, ki na nivoju skupine poskušajo doseči čim nižjo davčno obremenitev, kot tudi z vidika davčnih uprav, ki stremijo k ohranjanju davčnih prihodkov in s tem k preprečevanju zmanjševanja dobičkov v posamezni državi. Bistvo transfernih cen je, da je z njimi mogoče vplivati na prenos dobička med družbami, ki pripadajo isti skupini povezanih družb v različnih državah. Zaradi navedenega v davčni zakonodaji vsesplošno velja, da morajo vse transakcije med povezanimi osebami potekati na način in skladno s pogoji, kot bi se zanje v primerljivih okoliščinah dogovorile nepovezane osebe, tj. skladno s tržnim načelom. Aktualno problematiko s področja transfernih cen predstavlja prestrukturiranje poslovanja, ki je zajeto v IX. poglavju Smernic OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave. Prestrukturiranje poslovanja v smislu Smernic OCED lahko pomeni spremembo poslovnega modela (primeroma iz tradicionalnega proizvajalca/distributerja v pogodbenega proizvajalca/distributerja), prenos sredstev (predvsem neopredmetenih) ali dejavnosti družbe, prekinitev ali pomembno spremembo obstoječih pogodb. Prestrukturiranje poslovanja privede do sprememb v opravljenih funkcijah, prevzetih tveganjih in vloženih sredstvih in s tem do spremembe potenciala za doseganje dobička, kar posledično privede do vprašanja, ali je prestrukturirana družba upravičena do prejema nadomestila zaradi izpada bodočih dobičkov oziroma do nerealiziranih kapitalskih dobičkov (skrite rezerve) in posledično država rezidentstva prestrukturirane družbe do davka od prejetega nadomestila oziroma nerealiziranih kapitalskih dobičkov. Smernice OECD ne določajo časovnega trenutka plačila davka zaradi prestrukturiranja, zato se družbe in davčne uprave lahko navežejo na obstoječo sodno prakso. Na podlagi sodb Sodišča EU se mora davčnemu zavezancu omogočiti možnost takojšnjega plačila davka zaradi prestrukturiranja ali odlog plačila do dejanske realizacije kapitalskih dobičkov oziroma se davek od nerealiziranih kapitalskih dobičkov zahteva že pred dejansko realizacijo v petletnem oziroma desetletnem časovnem intervalu. Področje prestrukturiranja poslovanja v analiziranih državah, tj. Slovenija, Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Avstrija, ni enotno urejeno. Največ zakonodajnih določb s tega področja vsebuje nemška zakonodaja, ostale države pa imajo področje prestrukturiranja poslovanja, kot ga obravnavajo Smernice OECD, različno implementirano v nacionalnih zakonodajah. Pričakovati je, da se bo praksa na tem področju še razvijala in davčna obravnava harmonizirala, tudi zaradi izdanih ukrepov v okviru OECD projekta BEPS, katerega namen je omejiti erozijo davčnih osnov in prenosov dobičkov med državami.
Ključne besede: transferne cene, prestrukturiranje poslovanja, Smernice OECD, neodvisno tržno načelo, sprememba poslovnega modela, nadomestilo za prestrukturiranje
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 597; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
ANALIZA TVEGANJ OBLIKOVANJA TRANSFERNIH CEN V ODVISNEM PODJETJU
Petra Praprotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali tematiko transfernih cen v odvisnem podjetju X in tveganjih pri njihovem oblikovanju. S transfernimi cenami se v Sloveniji v zadnjem času sooča veliko podjetij, ki so jih prevzele multinacionalke. Vodila transfernih cen izhajajo iz smernic, ki jih je izdala Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) v letu 1995 z naslovom Smernice o transfernih cenah za mednarodna podjetja in davčne uprave. V letu 2010 so bile prenovljene in dopolnjene (OECD, 2010), njihovo opredelitev iz tega leta smo opisali tudi v diplomskem delu. Države po svetu, med njimi tudi Slovenija, so te smernice prevzele v svoje nacionalne zakonodaje. V Sloveniji je področje transfernih cen opredeljeno v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb iz leta 2006. Transferne cene nastanejo pri poslovanju s povezanimi osebami. V diplomskem delu smo se omejili na transferne cene med podjetjem, ki posluje v Sloveniji, in drugimi povezanimi podjetji iz tujine. Vsaka transakcija s tujim podjetjem je predmet obravnave dveh držav z različnimi davčnimi upravami in davčnimi stopnjami, zato tveganja iz naslova transfernih cen težko odpravimo. S pomočjo raznih analiz, najpomembnejša med njimi je funkcijska analiza podjetja, lahko prepoznamo transakcije, ki bi lahko zanimale davčne inšpektorje. Načine, kako lahko podjetja tveganja ublažijo, smo podrobno opisali v diplomskem delu. Za izbiro teme diplomskega dela smo se odločili, ker se v podjetju X sami srečujemo s problematiko transfernih cen. Za podjetje X predstavljajo transferne cene popolnoma novo področje, saj ga je v letu 2012 kapitalsko prevzel mednarodni koncern iz Avstrije. Empirični del diplomskega dela opisuje podjetje X in skupino povezanih podjetij. Naš cilj je bil opisati, kako podjetje X oblikuje transferne cene, odgovoriti na vprašanje, kako odvisnost od matične družbe vpliva na njene transferne cene, in ugotoviti, kakšna so tveganja, ki jim je podjetje X pri tem izpostavljeno. V zadnjem poglavju smo potrdili in ovrgli hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku diplomskega dela. V zaključku so zbrane ugotovitve in spoznanja iz diplomskega dela na tematiko tveganj oblikovanja transfernih cen v podjetju X.
Ključne besede: transferne cene, tveganja, OECD, smernice OECD, DDPO, DDPO-2 ZGD-1, tanka kapitalizacija, metoda primerljivih prostih cen, metoda dodatka na stroške, metoda preprodajnih cen, transakcijske profitne metode, povezane osebe, funkcijska analiza, neodvisno tržno načelo
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 894; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (7,67 MB)

5.
Davčnopravni vidiki stalne poslovne enote
Branka Tekavčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Koncept stalne poslovne enote služi ugotavljanju, ali je država vira upravičena obdavčiti dobiček, ki ga je ustvarila tuja družba z opravljanjem aktivnosti na njenem ozemlju, ter predstavlja osrednji mehanizem za prerazporejanje pravic do obdavčenja med državo vira in državo rezidentstva. Izraz “stalna poslovna enota” je v petem členu Vzorčnega sporazuma OECD definiran kot stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje družbe. Vzorčni sporazum OECD na splošno predstavlja široko sprejet model in podlago za sklepanje bilateralnih sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Sporazumi na splošno določajo, da se dobiček tuje družbe obdavči v državi le, če tuja družba posluje v državi prek stalne poslovne enote, ki se ji lahko pripiše ta dobiček. Razvoj mednarodnega poslovanja, ob tem še posebej elektronskega, je prineslo nove izzive pri ugotavljanju obstoja stalne poslovne enote. Veljavna pravila so pokazala pomanjkljivosti, ki lahko omogočajo zmanjševanje davčnih osnov in prenašanje dobičkov oziroma tveganje dvojnega ne-obdavčenje, hkrati pomanjkanje jasnosti in enotne razlage obstoječih pravil povzroča tveganje dvojnega obdavčevanja. Gospodarstveniki želijo upravičiti tuje investicije, pomanjkanje jasne davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote lahko povzroči zmanjšanje ali opuščanje tujih investicij, davčne oblasti pa so zaskrbljene zaradi tveganja zmanjševanja davčnih prihodkov. Pokazala se je potreba po dopolnitvi davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote. Glede izjem, ki ne predstavljajo stalne poslovne enote, je potrebno zagotoviti, da bodo omejene le na tiste aktivnosti, ki so dejansko pripravljalne ali pomožne narave. Potrebna je uvedba novega pravila, ki bo preprečevalo umetno drobljenje celovitih aktivnosti med povezane osebe. Definicijo stalne poslovne enote je potrebno spremeniti v smeri, ki bo preprečevala umetno nadomeščanje prodajnih pogodb z posredniškimi posli v okviru mednarodne skupine družb. Obstoječe mednarodne standarde je potrebno prenoviti zaradi preprečevanja zmanjševanja davčnih osnov in prenašanja dobičkov, za preprečevanje dvojnega obdavčevanja ter za zagotovitev vzdržnega davčnega sistema glede obdavčitve mednarodnega poslovanja. Pristop funkcionalno ločene družbe je najprimernejši način za ustrezno alokacijo dobička stalni poslovni enoti v večini primerov, zahteva dokaj strog pristop do stalnega mesta poslovanja, ki obravnava stalno poslovno enoto, kot bi bila ločena in neodvisna družba. Predlagane spremembe davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote se nanašajo na preprečevanje neupravičenega zmanjševanja obdavčitve prek nadomeščanja prodajnih pogodb s posredniškimi posli ali prek umetnega drobljenje celovitih poslovnih aktivnosti. Nadaljnje delo bo potrebno na razlagah davčno-pravne opredelitve stalne poslovne enote ter na uvedbi predlaganih sprememb v vzorčni sporazum. Spremembe Vzorčnega sporazuma OECD in Smernic OECD bodo omogočale obdavčitev dobičkov tam, kjer se opravljajo ekonomske aktivnosti, ki te dobičke ustvarjajo, oziroma obdavčevanje skladno s teritorialnim načelom.
Ključne besede: stalna poslovna enota, stalno mesto poslovanja, pripravljalna ali pomožna narava, poslovni dobiček, neodvisno tržno načelo, mednarodna družba, dvojno obdavčenje, dvojno ne-obdavčenje, zmanjševanje davčnih osnov in prenašanje dobičkov
Objavljeno: 05.09.2016; Ogledov: 1114; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Poslovni in davčni učinki pri spremembah mednarodnih poslovnih modelov
Maruša Fras Vengušt, 2016, magistrsko delo

Opis: Ne glede na panogo, v kateri delujejo mednarodna podjetja, se slednja v vsakodnevnem poslovanju srečujejo z vedno večjim pritiskom konkurence. Mednarodne skupine podjetij so zaradi tega primorane opraviti analizo svojega poslovanja, učinkovitosti svojih poslovnih procesov in modelov ter slednje prilagoditi spreminjajočim se pogojem poslovanja na globalnem trgu. Brez stalnih posodobitev svojega poslovanja, mednarodna podjetja hitro postanejo nekonkurenčna in zapadejo v položaj, v katerem generirajo izgube. Preoblikovanje podjetij postaja vse bolj razširjeno, saj podjetja poskušajo izboljšati svoje rezultate s prenosom lokacije opravljanja poslovne dejavnosti v države s cenejšo distribucijsko mrežo, nižjimi stroški proizvodnje ter ugodnejšimi davčnimi režimi. Zaradi morebitnega vpliva na lokalne davčne osnove, so transakcije preoblikovanja poslovnih modelov postale predmet povečanega nadzora s strani OECD in davčnih organov. Čeprav davčni razlogi načeloma niso glavni razlogi za poslovna preoblikovanja, pa spremembe v poslovni strukturi pogosto zahtevajo ustrezne spremembe tudi v davčni in pravni strukturi. Še posebej, ko se dobičkonosne dejavnosti prenesejo iz ene jurisdikcije v drugo, to lahko bistveno spremeni strukturo plačnikov davka v skupini mednarodnih podjetij. Namen magistrske naloge je zagotoviti, z davčnega vidika ter vidika transfernih cen, sistematično in strukturirano analizo splošnih značilnosti poslovnih modelov (proizvajalca in distributerja), ki jih uporabljajo mednarodna podjetja v procesu poslovnega preoblikovanja, s katerimi se poveča njihova učinkovitost in trajnostna konkurenčna prednost.
Ključne besede: poslovno preoblikovanje, transferne cene, poslovni model, neodvisno tržno načelo, proizvajalec, distributer, komisionar, stalna poslovna enota, neopredmetena sredstva
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

7.
Davčna problematika transfernih cen
Alen Planinšec, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje transfernih cen je že dlje časa predmet mnogih vprašanj. Gre za davčnopravno področje, ki je kljub (ali ravno zaradi) kompleksnosti nedoločeno. Ker so transferne cene občutljiva tema za mnoge davčne zavezance, bi morala biti tudi tozadevna področna zakonodaja jasna in razumljiva, vendar ni. Osnovno vprašanje predstavlja varnost davčnih zavezancev, ki želijo zagotovilo, da so zadostno dokazali spoštovanje tržnega principa. Navedene so tudi značilnosti obdavčitve nadzorovane tuje družbe, ki je novost v slovenski davčni zakonodaji.
Ključne besede: transferne cene, neodvisno tržno načelo, davčni obračun, davki, obdavčitev, nadzorovana tuja družba, davčno izogibanje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 203; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (608,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici