| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI BANK PRI UNOVČENJU IN IZDAJI BANČNIH GARANCIJ
Maja Vesenjak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Pravice in obveznosti bank pri izdaji in unovčenju bančne garancije obravnava posamezna vprašanja o bančnih garancijah. Obravnava predvsem vprašanja, ki so povezana z izdajateljem bančne garancije. V Sloveniji in tudi po svetu so to najpogosteje banke. Za raziskavo te teme sem se odločila, ker sem zaposlena v banki in sem se pri delu pogosto srečala s problematiko bančnih garancij. V vrsti sporov v zvezi z bančnimi garancijami sem banko zastopala pred sodiščem. V nalogi primerjam bančno garancijo z drugimi oblikami zavarovanj. Izbrala sem zavarovanja, ki so z bančno garancijo primerljiva zaradi neodvisnosti od temeljnega posla ali ker udeležba oseb pri nastanku zavarovanja in njegovi realizaciji spominja na razmerja v zvezi z bančno garancijo. Za primerjavo sem izbrala pogodbeno bančno garancijo, bond, poroštvo oziroma bančno poroštvo, poroštvo na prvi poziv, menične dolžnike, BPO (bančno obveznost plačila) in stand-by akreditiv. Vsako od zavarovanj sem v nalogi najprej predstavila, nato pa pojasnila, kdaj so pravice in obveznosti iz tega zavarovanja enake bančni garanciji in kdaj se od nje razlikujejo. Razen menice in poroštva so vsa izbrana zavarovanja zakonsko neurejena. Zato je v nalogi tudi opredeljeno, katera pravila se lahko za posamezno zavarovanje uporabijo. Podrobneje sem raziskala pravna pravila za neodvisne bančne garancije. V večini držav neodvisne bančne garancije niso posebej urejene v obligacijskih zakonih. Še nekaj let nazaj se je celo odpiralo vprašanje, ali obligacijska pravila dovoljujejo tako zavarovanje, kot je neodvisna bančna garancija. Slovenija ima že vrsto let urejeno neodvisno bančno garancijo, saj jo je uredil že Zakon o obligacijskih razmerjih. Ureditev iz Zakona o obligacijskih razmerji pa velja tudi po sprejemu Obligacijskega zakonika. Ta ureditev je zelo skromna. V poglavju o pravnih virih zato naloga pojasni, katera vprašanja so v zakonu urejena, saj to iz zakonskih določb ni očitno razvidno. V nalogi so nato predstavljena avtonomna pravila o bančnih garancijah. To so pravila Mednarodne trgovinske zbornice iz Pariza in pravila, ki jih je za Združene narode pripravil UNCITRAL – Konvencija Združenih narodov o neodvisnih bančnih garancija in stand-by akreditivih. Podana je tudi ocena, ali naj Slovenija ratificira konvencijo. Z vprašanjem o uporabi pravnih pravil se v nalogi ukvarjam tudi v nadaljnjih poglavjih. Razmerje med naročnikom bančne garancije in banko opredelim kot mandatno razmerje, pri neupravičenem pozivu pa analiziram pogoje za uporabo splošnega instituta civilnega prava o zlorabi pravice. V nalogi sistemiziram neodvisne bančne garancije po dveh kriterijih. Posebej obravnavam bančne garancije, v katerih je kot edini pogoj, da banka izplača določen denarni znesek, določen pisni poziv upravičenca. Nato pa obravnavam bančne garancije, v katerih je poleg tega pogoja določen še poseben pogoj. Naloga pojasnjuje, kakšni pogoji so v bančni garanciji dovoljeni, da je to še vedno neodvisna bančna garancija. Bančne garancije so v nalogi sistemizirane tudi glede na to, kakšna je obveznost, za katero je le-ta izdana. Obravnavane so bančne garancije za dobro izvedbo posla, vračilo avansa, odpravo napak in resnost ponudbe ter kontragarancije. V slovenski poslovni in sodni praksi so nejasna vprašanja glede pravic in obveznosti iz kontragarancije, kar je prav tako analizirano v nalogi. Naloga pojasnjuje, da lahko neodvisno garancijo izdajo poleg banke še drugi izdajatelji, da mora biti garancija izdana v pisni obliki, da je neodvisna bančna garancija enostranski pravni posel in da nastopijo obveznosti iz garancije, ko le-ta zapusti sfero izdajatelja. Pojasnjuje tudi, kdaj se šteje, da pisna izjava o izdaji bančne garancije zapusti sfero izdajatelja. Naloga opredeli sestavine bančne garancije. Obravnavam vprašanja, ki se postavljajo ob pozivu za unovčitev. Pri vseh bančnih garancijah ne pride do unovčitve. Kadar pa upravičenec postavi zahtevo za unovčitev, (več)...
Ključne besede: bančna garancija, neodvisna bančna garancija, izdajatelj bančne garancije, pogoji v bančni garanciji, unovčitev bančne garancije, neupravičen poziv za unovčitev.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 739; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

2.
NEUPRAVIČEN POZIV ZA IZPLAČILO BANČNE GARANCIJE
Monja Krofič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preko strokovne literature, člankov in spletnih virov analizira dva različna trenutka, ko upravičenec iz bančne garancije (upnik iz temeljnega posla) postavi zahtevo za izplačilo. Na eni strani je v tem diplomskem delu predstavljena situacija, ko je zahteva za izplačilo postavljena, vendar ne v skladu s pogoji z bančne garancije, na drugi strani pa diplomsko delo analizira situacijo, ko so pogoji iz same neodvisne bančne garancije sicer izpolnjeni, pa je poziv za izplačilo vseeno neupravičen. Podrobneje je analiziran institut neupravičenega poziva ter njegova ureditev v slovenskih in mednarodnih pravnih virih, predstavljena pa je tudi slovenska in tuja sodna praksa, ki je že posegala na to področje. Diplomsko delo poleg omenjene problematike obsega tudi možnosti in ukrepe, ki jih lahko proti neupravičenemu pozivu uporabita banka garant in naročnik bančne garancije kot sredstva za preprečitev izplačila spornega zneska ali kot možnost prepovedi razpolaganja in način vrnitve neupravičeno izplačanega zneska. V tem kontekstu diplomsko delo skozi strokovno literaturo podrobneje predstavi procesno zavarovanje v obliki začasne odredbe in njen pomen pri preprečevanju neupravičenih pozivov za izplačilo ter izplačil samih.
Ključne besede: zavarovanje obveznosti, bančna garancija, neodvisna bančna garancija, garancija na prvi poziv, neakcesornost, banka garant, neupravičen poziv
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 679; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Neodvisna bančna garancija - analiza prednosti in slabosti
Julija Mesner, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomski projekt govori o neodvisni bančni garanciji. Spoznamo razliko med bančno garancijo in neodvisno bančno garancijo. Razlika med omenjenima je predvsem v pogojih za izdajo garancij. Dandanes je pri poslovnih poslih veliko tveganj, ki lahko ogrozijo poslovanje podjetja. In prav neodvisna bančna garancija lahko podjetja varuje pred tveganji. Poleg že omenjene neodvisne bančne garancije so predstavljeni tudi naslednji elementi: njene sestavine in pogoji za unovčitev neodvisne bančne garancije. Pri neodvisni bančni garanciji nimamo posebnih pogojev za unovčitev, kar je tudi razlog za možno zlorabo.l V nalogi so tako predstavljene tudi prednosti in slabosti neodvisne bančne garancije. Ugotovljeno je, da obstaja kar nekaj prednosti z vidika upnika, vendar pa je velika možnost zlorabe. Poleg zlorabe so navedeni tudi ukrepi, ki jih lahko banka garant in naročnik garancije uporabita pri neupravičenem pozivu. Poznamo še številna druga zavarovanja. V diplomskem projektu je prikazana primerjava neodvisne bančne garancije z drugimi zavarovanji (pogodbena bančna garancija, bond, poroštvo, poziv, bančno poroštvo, banka kot menični dolžnik, bančna obveznost plačila in stand-by akreditiv). V praktičnem delu je predstavljen potek izdaje neodvisne bančne garancije v treh izbranih bankah.
Ključne besede: bančna garancija, neodvisna bančna garancija, banka garant, upravičenec garancije, zvarovanje obveznosti
Objavljeno: 09.11.2017; Ogledov: 651; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
Neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in DCFR
Jure Pirc, 2018, magistrsko delo

Opis: Delo primerja neodvisna osebna zavarovanja v slovenskem pravu in v Osnutku skupnega referenčnega okvira (DCFR). Evropsko pogodbeno pravo že danes zavzema pomembno vlogo v pravu skupnosti, ki pa se bo čez čas le še okrepila. DCFR je del tega procesa in prvi poskus celovite obravnave predvsem obligacijskopravnih institutov, pri čemer niso izključeni niti pogodbeni tipi, ki so tradicionalno predmet avtonomnega urejanja. Eden od teh je bančna garancija na prvi poziv, ki jo DCFR ureja skupaj z drugimi neodvisnimi osebnimi zavarovanji, ZOR pa kot poseben pogodbeni tip. V delu so po posameznih elementih predstavljene razlike pa tudi podobnosti med ureditvijo neodvisnih osebnih zavarovanj v slovenskem pravu in v DCFR. Za vsakega od teh elementov je podana natančna analiza pravic in obveznosti v razmerju udeleženih subjektov.
Ključne besede: zavarovanje pogodbenih obveznosti, osebna zavarovanja, neodvisna osebna zavarovanja, neodvisna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, skupni referenčni okvir
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 352; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (911,13 KB)

5.
Zavrnitev unovčitve neodvisne bančne garancije - analiza slovenske sodne prakse
Frane Krpina, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava institut neodvisne bančne garancije kot enega izmed novejših pravnih institutov na področju zavarovanja pogodbenih obveznosti. Posebnost neodvisne bančne garancije, znane tudi kot neakcesorna bančna garancija, bančna garancija na prvi poziv, bančna garancija brez ugovora ali stand-by akreditiv, je njena abstraktnost glede na temeljno razmerje med naročnikom in upravičencem iz bančne garancije. V pravni teoriji razmejitev med odvisno in neodvisno bančno garancijo ne povzroča večjih dvomov, problematika se pokaže šele ob vsakodnevni uporabi med pogodbenimi strankami. V magistrskem delu je skozi obsežno sodno prakso slovenskih sodišč analizirano, kdaj je mogoče govoriti o neodvisni naravi in kdaj bančna garancija ohranja svojo neodvisnost kljub pogojem dokumentarne narave. Napačna, dvomljiva in površna vsebina bančne garancije lahko pri ugotavljanju privede sodišča do drugačnih zaključkov in tako do napačne opredelitve pravne narave. Institut bančne garancije bankam in drugim finančnim institucijam, kot izdajateljem, omogoča zavrnitve pri unovčitvah bančnih garancij. Zavrnitev unovčitve je možna v primeru neizpolnjevanja predpisanih pogojev ali zaradi zlorabe pravic. Iz sodnih odločb je mogoče ugotoviti, da je večina zahtevkov zavrnjena zaradi napačne ali pomanjkljive predložitve predpisanih pogojev. Če je zavrnitev zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev dokaj očitna in bankam naj ne bi povzročala težav, pa to ne velja glede zlorabe pravic. Pri ugotavljanju zlorab banke s težavo presojajo neupravičene zahtevke zaradi premalo relevantih podatkov, zato niso naklonjene zavrnitvam in jih večinoma izpolnijo. Iz navedenega sledi ugotovitev, da se z neupravičenimi zahtevki lažje spopadajo naročniki bančnih garancij s pomočjo izdanih začasnih odredb.
Ključne besede: neodvisna bančna garancija, naročnik bančne garancije, upravičenec bančne garancije, banka garant, dokumentarni pogoji, zavrnitev, unfair calling, zloraba bančne garancije, začasna odredba.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 317; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (523,81 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici