SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ALGORITMI ZA ISKANJE NEKATERIH PODGRAFOV V GRAFU
Gregor Ambrož, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz treh poglavij. V prvem poglavju predstavimo osnovne pojme teorije grafov in algoritmov. Predstavimo definicijo časovne in prostorske zahtevnosti ter obravnavamo predstavitev grafov s seznami sosedov in matriko sosednosti. V naslednjem poglavju podamo predpostavke in predstavimo pogozdenost, ki nastopa v časovni zahtevnosti algoritmov, ki poiščejo določene podgrafe v nekem grafu. Te algoritme podrobneje obravnavamo v zadnjem poglavju. V tretjem poglavju opišemo enostavno strategijo, ki je uporabna za različne probleme,ki jim je skupno iskanje podgrafov v danem grafu. Z uporabo te strategije opišemo naslednje štiri algoritme. Prvi algoritem poišče vse trikotnike grafa G v času O(a(G)m). Drugi algoritem poišče vse štirikotnike v času O(a(G)). Ker je pogozdenost grafa G, a(G), kvečjemu 3 v ravninskem grafu G, oba algoritma potrebujeta linearni čas za ravninske grafe. Tretji algoritem poišče vse polne podgrafe Kl , v času O(la(G)l-2m). Četrti algoritem pa poišče vse klike v času O(a(G)m) za kliko. Pokazali bomo,da vsi ti algoritmi potrebujejo linearni prostor. Poglavje zaključimo z algoritmom za iskanje trikotnikov v grafu G,realiziranim v programskem jeziku Borland Delphi oz. z izdelanim računalniškim programom,ki ga prilagamo na zgoščenki k diplomskem delu.
Ključne besede: Pogozdenost, polni podgraf, neodvisna množica, štirikotnik, trikotnik, klika, algoritem za iskanje podgrafov.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 1764; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (383,63 KB)

2.
OPREDELITEV DOKUMETIRANJA TRANSFERNIH CEN ZA PODJETJE V TISKARSKI DEJAVNOSTI
Ksenija Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: Transferne cene so za povezana podjetja pomembno sredstvo, s katerim lahko vplivajo na obdavčitev z davkom od dobička, države pa se zaradi transfernih cen velikokrat znajdejo v položaju, da poberejo manj davka, kot bi ga pri poslovanju mednarodnih podjetij lahko, če bi ta poslovala po tržnih načelih. Iz tega sledi, da so transferne cene za mednarodna podjetja in davčne uprave najpomembnejše davčno področje. Podjetja, ki poslujejo s povezanimi osebami, se morajo zavedati, kako pomembna je priprava dobre dokumentacije o transfernih cenah, s katero dokazujejo upravičenost uporabljenih transfernih cen. Dobra dokumentacija je predvsem takrat, ko ima davčni inšpektor na osnovi pripravljene dokumentacije zadostno količino informacij za identifikacijo pomembnih medpodjetniških transakcij in lahko na osnovi teh informacij oceni tveganje pri oblikovanju transfernih cen.
Ključne besede: transferne cene, mednarodno podjetje, povezane osebe, davčna uprava, dokumentacija, neodvisna tržno načelo, optimiranje dobička, davčna stopnja, davči nadzor, kazni.
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 1692; Prenosov: 0

3.
MEMETSKI ALGORITEM ZA SKLEPANJE O KONTEKSTNO NEODVISNIH GRAMATIKAH IN NJEGOVA UPORABA PRI NAČRTOVANJU DOMENSKO SPECIFIČNEGA JEZIKA
Dejan Hrnčič, 2012, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo memetski algoritem za sklepanje o kontekstno neodvisnih gramatikah MAGIc. Memetski algoritem predstavlja evolucijski algoritem z vključenim operatorjem lokalnega iskanja. Sklepanje o gramatikah spada na področje strojnega učenja in predstavlja družino metod, ki na podlagi pozitivnih in opcijsko negativnih vhodnih primerov določi strukturo oz. izpelje gramatiko. Algoritem MAGIc sklepa o kontekstno neodvisnih gramatikah samo na podlagi pozitivnih primerov, čeprav lahko v postopek sklepanja vključimo tudi negativne primere. Pri sklepanju uporablja kot dodatno znanje razlike med primeri, katere uporabi za razširitev obstoječih gramatik, da razpoznajo več vhodnih primerov. Algoritem smo testirali na množici domensko specifičnih jezikov, napravili primerjavo z algoritmom TBL in ga razširili z možnostjo vključevanja nove sintakse v obstoječo gramatiko splošnonamenskega jezika. Algoritem se je izkazal kot uspešen za sklepanje o kontekstno neodvisnih gramatikah domensko specifičnih jezikov in je neodvisen od zaporedja vhodnih primerov. Ključna operatorja algoritma sta lokalno iskanje in generalizacija.
Ključne besede: sklepanje o gramatikah, memetski algoritem, domensko specifični jeziki, kontekstno neodvisna gramatika
Objavljeno: 23.05.2012; Ogledov: 1500; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

4.
FESTIVAL KRATKEGA FILMA KOT PROSTOR ZA UVELJAVLJANJE NEODVISNEGA FILMA
Jani Pavlič, 2015, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela so filmski festivali kratkih filmov, katerih filmi ne presegajo dolžine 15ih minut. Cilj dela je raziskava po omenjenih festivalih, ki temeljijo na sistemu tekmovanja, pregled njihovih raznolikosti in preučevanje možnosti za uveljavljanje neodvisnega kratkega filma. V ta namen na kratko opišemo 20 filmskih festivalov in primerjamo njihove specifikacije. Na iste festivale pošljemo vprašalnik, ki se nanaša na uveljavljanje kratkega neodvisnega filma na filmskih festivalih kratkega filma. Od prejetih petih odgovorov navedemo ugotovitve in zapišemo zaključke raziskav.
Ključne besede: Kratki film, neodvisni film, filmski festival kratkega filma, neodvisna filmska produkcija.
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 450; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Direktni produkti polnih grafov
Gašper Mekiš, 2013, doktorska disertacija

Opis: Prvi del disertacije je posvečen neodvisnim dominantnim množicam direktnega produkta štirih polnih grafov. Eksplicitno so opisane T1-množice, tj. množice, kjer se poljubni par vozlišč ujema na natanko enem mestu. Glavni rezultat tega dela reče, da direktni produkt štirih polnih grafov premore idomatsko particijo na T1-množice natanko tedaj, ko sta reda vsaj dveh faktorjev deljiva s 3. V nadaljevanju postane osrednja tema dominantno in polno dominantno število direktnega produkta končno mnogo polnih grafov. Za slednje grafe je podana spodnja meja, ki je točna, če so faktorji dovolj veliki v primerjavi s številom faktorjev. Najsplošnejši rezultat tega dela je spodnja meja za dominantno (in polno dominantno) število direktnega produkta poljubnih dveh grafov, ki je izražena z dominatnima številoma faktorjev. Opisane so neskončne družine grafov, ki zavzamejo enakost. Zadnji del je posvečen mavrični povezanosti direktnega produkta. Podana je zgornja meja za mavrično povezanost direktnega produkta dveh grafov v odvisnosti od mavrične povezanosti faktorjev in še dveh podobnih invariant dobljenih s pomočjo lihih ciklov. Izkaže se, da so ravno polni grafi izjema omenjene meje. Za produkt dveh polnih grafov je dana točna vrednost (krepke) mavrične povezanosti. Kot dodatek so na koncu podani tudi nekateri rezultati glede ostalih treh standardnih grafovskih produktov.
Ključne besede: direktni produkt grafov, dominantna množica, dominantno število, idomatska particija, krepka mavrična povezanost, neodvisna množica, mavrična povezanost, polna dominantna množica, polni graf, polno dominantno število
Objavljeno: 04.04.2013; Ogledov: 1504; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (466,86 KB)

6.
RAZVOJ DOMENSKO SPECIFIČNIH JEZIKOV IZ ONTOLOGIJ OWL
Ines Čeh, 2013, doktorska disertacija

Opis: Domensko specifični jeziki so računalniški (programski, modelirni, specifikacijski) jeziki, namenjeni reševanju problemov v določeni domeni. Razvoj domensko specifičnega jezika obsega naslednje faze: odločitev, analizo, načrtovanje, implementacijo, namestitev, testiranje in vzdrževanje. Faze razvoja domensko specifičnih jezikov niso enakomerno raziskane. Največ pozornosti je bilo v preteklosti namenjene fazi implementacije, fazi analize in načrtovanja pa spadata med najmanj raziskane faze. Za izvedbo domenske analize sicer obstajajo številne formalne metodologije, ki pa so se izkazale kot prezahtevne, zato v praksi niso pogosto uporabljene. Prav tako pa ne obstajajo navodila, ki bi določala, kako uporabiti informacije, pridobljene v fazi analize, pri načrtovanju domensko specifičnega jezika. V doktorski disertaciji predstavimo nov formalni pristop za razvoj domensko specifičnih jezikov. Namesto razvoja nove, manj kompleksne metodologije za izvedbo domenske analize predlagamo uvedbo ontološke domenske analize. V fazi ontološke domenske analize poiščemo primerno obstoječo ontologijo za razvoj domensko specifičnega jezika oziroma po potrebi razvijemo novo ontologijo, ki opisuje ciljno domeno. Če domensko specifični jezik razvijemo na podlagi obstoječe ontologije, lahko eno razvojno fazo domensko specifičnega jezika izpustimo. Posledično se zniža cena razvoja domensko specifičnega jezika, ki sicer predstavlja najtehtnejši protiargument za njihov razvoj. V doktorski disertaciji prav tako izpeljemo pravila, ki nam povedo, kako informacije, pridobljene iz ontologije - izhoda faze ontološke domenske analize -, uporabiti v fazi načrtovanja domensko specifičnih jezikov. Predlagan pristop implementiramo v okviru ogrodja Ontology2DSL. Ogrodje, ki ga podrobno predstavimo, na vhodu sprejme ontologijo OWL, zapisano v sintaksi RDF/XML. Izhod iz ogrodja predstavljajo gramatika domensko specifičnega jezika in programi. V doktorski disertaciji se dotaknemo tudi problematike izbire primerne ontologije za razvoj domensko specifičnih jezikov. Uporabnost predlaganega pristopa prikažemo na praktičnih primerih.
Ključne besede: domensko specifični jeziki, ontologije, domenska analiza, načrtovanje domensko specifičnih jezikov, kontekstno neodvisna gramatika
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1192; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (11,86 MB)

7.
Chromatic numbers of strong product of odd cycles
Janez Žerovnik, 2002, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: The problem of determining the chromatic numbers of the strong product of cycles is considered. A construction is given proving ▫$chi(G) = 2^p + 1$▫ for a product of ▫$p$▫ odd cycles of lengths at least ▫$2^p + 1$▫. Several consequences are discussed. In particular it is proved that the strong product of ▫$p$▫ factors has chromatic number at most ▫$2^p + 1$▫ provided that each factor admits the homomorphism to sufficiently long odd cycle ▫$C_{m_i}, ; m_i ge 2^p + 1$▫.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, krepki produkt grafov, kromatično število, lih cikel, minimalna neodvisna dominantna množica, mathematics, graph theory, strong product, chromatic number, odd cycle, minimal independent dominating set
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 318; Prenosov: 12
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

8.
K-geodominantne množice v grafih in sorodni koncepti
Katja Kotnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Množica vozlišč S grafa Г je geodominantna množica, če poljubno vozlišče grafa Г leži na vsaj enem intervalu med vozliščema iz S. Za naravno število k je vozlišče v k-geodominirano z vozliščema x,y∈V(Г), če v leži na neki najkrajši poti dolžine k med vozliščema x in y. Podmnožica S⊆V(Г) je k-geodominantna množica, če je vsako vozlišče v∈V(Г) S k-geodominirano z nekim parom vozlišč iz S. Množica vozlišč v grafu je neodvisna, če nobeni dve vozlišči iz te množice nista povezani. Neodvisna množica, ki je (k"-" )geodominantna, se imenuje neodvisna (k"-" )geodominantna množica grafa Г. Dominantna množica grafa Г je taka podmnožica D⊆V(Г), da je vsako vozlišče, ki ni v D, sosedno z vsaj enim vozliščem iz D. Diplomsko delo obravnava zveze med geodominantnimi, k-geodominantnimi, dominantnimi in neodvisnimi množicami v poljubnih grafih. Podane so nekatere lastnosti geodominantnih množic v povezavnih grafih in kartezičnih produktih. Prav tako so obravnavane lastnosti neodvisnih geodominantnih in neodvisnih k-geodominantnih množic.
Ključne besede: geodominantna množica, k-geodominantna množica, totalna k-geodominantna množica, neodvisna geodominantna množica, neodvisna k-geodominantna množica.
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 354; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Primerjava angleškega in slovenskega sistema primarnega izobraževanja
Katja Selčan, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil preučiti ter primerjati sistem primarnega izobraževanja v Sloveniji in Angliji. Zaradi boljšega razumevanja obeh sistemov smo raziskali zgodovinski razvoj obeh dežel, organiziranost in značilnosti primarnih sistemov kot del celotnih izobraževalnih sistemov ter delež in organiziranost zasebnega šolstva v obeh sistemih. Pri nastajanju diplomskega dela smo uporabili zgodovinsko, komparativno in deskriptivno metodo. Ugotovili smo, da se slovenski primarni sistem močno razlikuje od angleškega, ampak se mu z uvedbo obvezne devetletne osnovne šole približuje. Sistema se tako razlikujeta v strukturi, organiziranosti ter nadzorom države v javnem vzgojno-izobraževalnem sistemu, v zasebnem sistemu se razlike med sistemoma le še povečajo.
Ključne besede: primarno izobraževanje, osnovna šola, zgodovina, zasebno šolstvo, neodvisna šola
Objavljeno: 24.06.2016; Ogledov: 416; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

10.
PRAVICE IN OBVEZNOSTI BANK PRI UNOVČENJU IN IZDAJI BANČNIH GARANCIJ
Maja Vesenjak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Pravice in obveznosti bank pri izdaji in unovčenju bančne garancije obravnava posamezna vprašanja o bančnih garancijah. Obravnava predvsem vprašanja, ki so povezana z izdajateljem bančne garancije. V Sloveniji in tudi po svetu so to najpogosteje banke. Za raziskavo te teme sem se odločila, ker sem zaposlena v banki in sem se pri delu pogosto srečala s problematiko bančnih garancij. V vrsti sporov v zvezi z bančnimi garancijami sem banko zastopala pred sodiščem. V nalogi primerjam bančno garancijo z drugimi oblikami zavarovanj. Izbrala sem zavarovanja, ki so z bančno garancijo primerljiva zaradi neodvisnosti od temeljnega posla ali ker udeležba oseb pri nastanku zavarovanja in njegovi realizaciji spominja na razmerja v zvezi z bančno garancijo. Za primerjavo sem izbrala pogodbeno bančno garancijo, bond, poroštvo oziroma bančno poroštvo, poroštvo na prvi poziv, menične dolžnike, BPO (bančno obveznost plačila) in stand-by akreditiv. Vsako od zavarovanj sem v nalogi najprej predstavila, nato pa pojasnila, kdaj so pravice in obveznosti iz tega zavarovanja enake bančni garanciji in kdaj se od nje razlikujejo. Razen menice in poroštva so vsa izbrana zavarovanja zakonsko neurejena. Zato je v nalogi tudi opredeljeno, katera pravila se lahko za posamezno zavarovanje uporabijo. Podrobneje sem raziskala pravna pravila za neodvisne bančne garancije. V večini držav neodvisne bančne garancije niso posebej urejene v obligacijskih zakonih. Še nekaj let nazaj se je celo odpiralo vprašanje, ali obligacijska pravila dovoljujejo tako zavarovanje, kot je neodvisna bančna garancija. Slovenija ima že vrsto let urejeno neodvisno bančno garancijo, saj jo je uredil že Zakon o obligacijskih razmerjih. Ureditev iz Zakona o obligacijskih razmerji pa velja tudi po sprejemu Obligacijskega zakonika. Ta ureditev je zelo skromna. V poglavju o pravnih virih zato naloga pojasni, katera vprašanja so v zakonu urejena, saj to iz zakonskih določb ni očitno razvidno. V nalogi so nato predstavljena avtonomna pravila o bančnih garancijah. To so pravila Mednarodne trgovinske zbornice iz Pariza in pravila, ki jih je za Združene narode pripravil UNCITRAL – Konvencija Združenih narodov o neodvisnih bančnih garancija in stand-by akreditivih. Podana je tudi ocena, ali naj Slovenija ratificira konvencijo. Z vprašanjem o uporabi pravnih pravil se v nalogi ukvarjam tudi v nadaljnjih poglavjih. Razmerje med naročnikom bančne garancije in banko opredelim kot mandatno razmerje, pri neupravičenem pozivu pa analiziram pogoje za uporabo splošnega instituta civilnega prava o zlorabi pravice. V nalogi sistemiziram neodvisne bančne garancije po dveh kriterijih. Posebej obravnavam bančne garancije, v katerih je kot edini pogoj, da banka izplača določen denarni znesek, določen pisni poziv upravičenca. Nato pa obravnavam bančne garancije, v katerih je poleg tega pogoja določen še poseben pogoj. Naloga pojasnjuje, kakšni pogoji so v bančni garanciji dovoljeni, da je to še vedno neodvisna bančna garancija. Bančne garancije so v nalogi sistemizirane tudi glede na to, kakšna je obveznost, za katero je le-ta izdana. Obravnavane so bančne garancije za dobro izvedbo posla, vračilo avansa, odpravo napak in resnost ponudbe ter kontragarancije. V slovenski poslovni in sodni praksi so nejasna vprašanja glede pravic in obveznosti iz kontragarancije, kar je prav tako analizirano v nalogi. Naloga pojasnjuje, da lahko neodvisno garancijo izdajo poleg banke še drugi izdajatelji, da mora biti garancija izdana v pisni obliki, da je neodvisna bančna garancija enostranski pravni posel in da nastopijo obveznosti iz garancije, ko le-ta zapusti sfero izdajatelja. Pojasnjuje tudi, kdaj se šteje, da pisna izjava o izdaji bančne garancije zapusti sfero izdajatelja. Naloga opredeli sestavine bančne garancije. Obravnavam vprašanja, ki se postavljajo ob pozivu za unovčitev. Pri vseh bančnih garancijah ne pride do unovčitve. Kadar pa upravičenec postavi zahtevo za unovčitev, (več)...
Ključne besede: bančna garancija, neodvisna bančna garancija, izdajatelj bančne garancije, pogoji v bančni garanciji, unovčitev bančne garancije, neupravičen poziv za unovčitev.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 506; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici