| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Tlačne izgube pri toku nenewtonskih tekočin skozi cev
Denis Kragl, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan potek določitve tlačnih padcev skozi cev, če imamo opravka z nenewtonskimi psevdoplastičnimi tekočinami, ki upoštevajo potenčni zakon tečenja. Za izbrane tekočine (tekoče zobne paste) je bilo opravljenih več meritev viskoznosti, s pomočjo katerih smo določili modelne parametre potenčnega modela tečenja. Z uporabo parametrov smo analitično izračunali linijske izgube, lokalne pa določili s pomočjo računalniške dinamike tekočin. Rezultati kažejo dobro ujemanje z eksperimentalnimi podatki, ki smo jih pridobili med črpanjem zobnih past.
Ključne besede: viskoznost, tlačne izgube, nenewtonske tekočine, psevdoplastične tekočine, potenčni model tečenja, meritve viskoznosti, viskozimeter, reološke zakonitosti tekočin, računalniška dinamika tekočin
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 642; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

4.
Eksperimentalna določitev toka zmesi pepela in vode
Damijan Kanduti, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali zmesi pepela in vode. Zmesi pepela in vode štejemo med nenewtonske dilatantne tekočine, kar pomeni, da napetostni tenzor ni linearno odvisen od tenzorja deformacijskih hitrosti. Viskoznost zmesi pepela in vode ni konstantna veličina, ampak je odvisna od deformacijske hitrosti in strižne napetosti. Pretakanje zmesi pepela in vode po cevovodih lahko proučujemo le, če poznamo njihove fizikalne lastnosti in vpliv zunanjih dejavnikov na te lastnosti. V delu je podana zasnova eksperimenta in laboratorijskih analiz za določevanje reoloških lastnosti tekočin (zmesi pepela in vode). Prikazana je zasnova cevnega (kapilarnega) viskozimetra in postopek izvajanja eksperimenta z obdelavo izmerjenih veličin. Obdelana je tudi analiza merilne negotovosti eksperimenta. Podane so laboratorijske analize vzorcev pepela ter zmesi pepela in vode, ki so prispevale k izdelavi reološkega modela tekočin. Obdelani so rezultati treh zmesi pepela in vode s trikratno ponovljivostjo, ki bazirajo na dvajsetih vzorcih pepela. Določitev reološkega obnašanja je izvedena eksperimentalno s cevnim (kapilarnim) viskozimetrom. S cevnim (kapilarnim) viskozimetrom so izvedene meritve tlaka in masnega pretoka zmesi pepela in vode. S spreminjanjem tlaka v cevnem (kapilarnem) viskozimetru smo spreminjali masni pretok. Tako smo dobili povezavo med deformacijsko hitrostjo in strižno napetostjo iz meritev tlačnega gradienta in prostorninskega toka zmesi pepela in vode skozi cev kapilarnega viskozimetra, pri ustaljenem, laminarnem in izotermnem toku. Nenewtonsko viskozno obnašanje zmesi pepela in vode smo opisali z dvema matematičnima modeloma, in sicer s potenčno enačbo (dvoparametrični reološki model - Potenčni zakon) in s kvadratno enačbo (matematičnim modelom polinoma druge stopnje).
Ključne besede: mehanika tekočin, nenewtonske tekočine, eksperimentalno delo, cevni (kapilarni) viskozimeter, reološki modeli
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 447; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici