| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Scharffova tehnika zasliševanja
Jerneja Borštnar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene tehnike zasliševanja, s poudarkom na Scharffovi zasliševalski tehniki. Izbrano Scharffovo tehniko skušamo primerjati z ostalimi tehnikami in opredeliti prednosti in slabosti le-te. Predstavljene so zasliševalske tehnike na splošno, problem prisilnih zaslišanj ter vzroki in morebitne posledice. Opisani so tudi zgodovina zasliševalskih tehnik, kako in kdaj so se le-te spreminjale. V drugem poglavju je govora predvsem o etičnosti zasliševanja, kaj bi bilo treba narediti, da bi bilo zaslišanje učinkovitejše. V tretjem poglavju so predstavljene vrste zasliševalskih tehnik (Reidova tehnika, modela ACID in PEACE, preiskovalni intervju za ugotavljanje spolnih zlorab otrok, zasliševanje s pomočjo hipnoze), ki pa so med seboj različne. V današnjem svetu se vsakodnevno srečujemo z novicami o hudih kaznivih dejanjih, ki pa niso razjasnjena, kdo je kaj storil, kdo je storilec in kdo ne. Strokovnjaki si za odkritje storilca pomagajo s številnimi tehnikami zasliševanja, a le-te niso vedno prave in primerne za odkritje resnice in storilca. V delu je podrobneje predstavljena Scharffova zasliševalska tehnika, ki je ime dobila po Hannsu Joachimu Gottlobu Scharffu, uspešnem zasliševalcu v času druge svetovne vojne. Njegova tehnika zasliševanja je bila ena redkih v tistem času, ki ni temeljila na psihični in fizični prisilili zaslišancev, da priznajo dejanje, a je bila kljub temu zelo učinkovita (Granhag, Kleinman in Oleszkiewicz, 2014). Scharffova tehnika, ki je bila namenjena zasliševanju ujetih vojnih pilotov, je temeljila predvsem na prijateljskem in gostoljubnem odnosu do zaslišancev (Toliver, 1997). Scharff je do odgovorov prišel s pripovedovanjem zgodb oz. dogajanja in občasno, ko se je ponudila priložnost, povprašal za dodatna pojasnila, tako da je sogovornik skoraj nevede priznal dejanje. Nikoli ni postavljal neposrednih vprašanj in izvrševal kakršnegakoli pritiska nad zaslišanci. Dajal je vtis, da pozna celotno situacijo in dogodke, kar je pri ujetnikih dajalo občutek, da tudi če kaj povedo, ne bodo povedali nič novega in neznanega (Granhag, Oleszkiewicz, Sakrisvold in Kleinman, 2019). Tako je Scharff postal eden uspešnejših zasliševalcev tistega časa. Njegova tehnika je bila po količini pridobljenih podatkov boljša od ostalih takratnih tehnik zasliševanja, pridobilo se je več informacij in pustilo manj negativnega priokusa pri zaslišanih vojnih ujetnikih (Oleszkiewicz, Granhag in Montecinos, 2014). Naredil je velik korak naprej, saj je bila njegova tehnika povsem drugačna, kot so jih bili vajeni pred tem. Zdi se, kot da Scharffova tehnika predstavlja nekakšno prelomno obdobje tehnikam zasliševanja, saj so se na podlagi le-te kasneje razvijale sodobnejše zasliševalne tehnike.
Ključne besede: diplomske naloge, zasliševalska tehnika, Hanns-Joachim Gottlob Scharff, druga svetovna vojna, nenasilje, drugačnost
Objavljeno: 19.05.2021; Ogledov: 174; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

2.
NASILJE V ZDRAVSTVENI NEGI
Natalija Vičar, 2015, magistrsko delo

Opis: Nasilje na delovnem mestu se pojavlja v vseh delovnih okoljih in tako tudi v zdravstveni negi. Zato je potrebno, da nasilje oziroma mobing prepoznamo in pravilno ukrepamo, s čimer nasilje preprečimo ali vsaj zmanjšamo njene posledice, ki ga nasilje povzroča. V magistrskem delu smo se osredotočili na pojav nasilja med zaposlenimi na področju zdravstvene nege v eni izmed slovenskih bolnišnic. Zanimalo nas je, v kakšnem obsegu zasledimo nasilje, katere oblike nasilja se pojavljajo v zdravstveni negi in kdo izvaja največ nasilja. Metodologija raziskovanja. Izvedli smo presečno pregledno populacijsko raziskavo, ki je bila narejena na vzorcu 121 zaposlenih v zdravstveni negi v eni izmed slovenskih bolnišnic. Z analizo anonimnega vprašalnika, povzetega od Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi, smo zbrali podatke, ki smo jih statistično obdelali. Odgovore na odprta vprašanja smo obdelali z analizo besedila. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati raziskave o nasilju v zdravstveni negi, ki je bila izvedena v Sloveniji leta 1999. Rezultati. Z izvedeno raziskavo smo dokazali, da je nasilje na delovnem mestu v zdravstveni negi prisotno in je primerljivo z rezultati raziskav, ki so bile narejene na tem področju. Največ je bilo zaznanega psihičnega nasilja, ki mu sledi fizično, ekonomsko in v malem odstotku spolno nasilje. Sklep. Nasilje je potrebno čim prej zaznati, prepoznati, ga obravnavati in žrtvi nasilja ponuditi ustrezno pomoč. Iz raziskave je razvidno, da je v največji meri prisotno psihično verbalno nasilje, zato bi bilo potrebno dati poudarek na izobraževanju iz profesionalne komunikacije. Žrtvi nasilja je potrebno omogočiti čim krajšo, enostavno in zaupanja vredno pot reševanja nasilja.
Ključne besede: nasilje, delovno mesto, nenasilje, mobing, zdravstvena nega
Objavljeno: 15.06.2015; Ogledov: 2084; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
VPLIV STRUKTURALNEGA NASILJA NA KAKOVOST DELA V TERCIARNEM ZDRAVSTVU
Violeta Balevska, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo analiza in opredeljuje koncept strukturalnega nasilja, kot ga je opredelil Johan Galtung. Strukturalno nasilje lahko opredelimo z besedami, kot so: konflikt, nenasilje, moč, struktura in nasilje. Pričujoče delo opredeljuje področje, na katerem se strukturalno nasilje pojavlja, oziroma odnose na katerih je najbolj zastopano. Teoretični del magistrskega dela se ukvarja s pregledom in opredelitvijo osnovnih pojmov nasilja ter podaja primerjave med avtorji. Omenjeni so primeri sodne prakse pri določenih vrstah nasilja, kakor tudi pregled ključnih spremenljivk, ki so uporabljeni v empiričnem delu. V tem poglavju so postavljene teoretične osnove, na katerih je izveden eksperimentalni del magistrske naloge. Opisana je terciarna zdravstvena dejavnost v smislu organizacije, predstavljena kakovost dela v zdravstvu v smislu pravnih virov in organov, ki jo zagotavljajo. V empiričnem delu je predstavljena problematika strukturalnega nasilja v organizaciji ter področje, na katerem se pojavlja, odnose za katere je to nasilje specifično. Opisuje tudi vpliv strukturalnega nasilja na delo in kakovost opravljenega dela s strani zdravstvenih delavcev. Nadalje predstavlja pomen odkrivanja strukturalnega nasilja na področju dela medicinske sestre in postavlja osnovne smernice za njegovo preprečevanje. Raziskava je zasnovana, kot kvalitativna analiza vpliva strukturalnega nasilja na kakovost dela v terciarnem zdravstvu in temelji na filozofiji konstruktivizma in interpretivizma. Temelji na kvalitativni študiji primera štirih entitet. Zbiranje podatkov je opravljeno z individualnim polstrukturiranim intervjujem. Za interpretacijo podatkov je kot osnova za diskurz uporabljen Galtungov koncept oziroma definicija strukturalnega nasilja in Foucaultov koncept moči.
Ključne besede: konflikt, nenasilje, moč, struktura in nasilje, strukturalno nasilje, kakovost v terciarnem zdravstvu
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1487; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
ŠOLSKA KLIMA Z VIDIKA PRIMERJAVE UČITELJEVIH IN UČENČEVIH OCEN
Eva Sušec, 2012, diplomsko delo

Opis: Šolska klima je sestavljena iz različnih dejavnikov, na podlagi katerih lahko govorimo o dobri ali slabi šolski klimi. Bistvo dobre šolske klime so dobri medosebni odnosi in dobra komunikacija med vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa, na podlagi njihovega počutja v šoli in doživljanja šolskega ozračja pa je mogoče ugotoviti, kako dobro šola skrbi za dobro šolsko klimo. V teoretičnem delu diplomske naloge so natančneje opisane značilnosti in dejavniki, ki prispevajo k pozitivni ali negativni šolski klimi. Poleg nenasilja in sodelovanja je opisana tudi šolska kultura, za katero sta bistveni organizacijska kultura in vrednote v šoli. Predstavljeni so tudi vprašalniki za merjenje razredne klime, s pomočjo katerih lahko izboljšamo razredno in posledično tudi šolsko klimo, saj nam omogočajo ugotavljanje obstoječe in želene razredne klime. Pri ustvarjanju šolske klime ima pomembno vlogo tudi učitelj, prav tako so pomembni tudi medosebni odnosi med učitelji in učenci in njihovo dobro razumevanje. Diplomsko delo vključuje tudi raziskovalni del, v katerem je bila narejena raziskava med učitelji in učenci srednjih šol na temo njihovega doživljanja šolske klime. Rezultati raziskave so podani v treh sklopih; rezultati učencev so analizirani na podlagi njihovega učnega uspeha, rezultati učiteljev pa na podlagi njihovega zadovoljstva na delovnem mestu. Temu sledi še primerjava rezultatov med učitelji in učenci. Rezultati raziskave so precej spodbudni in pozitivni.
Ključne besede: šolska klima, šolska kultura, učitelj, učenec, medosebni odnosi, nenasilje in sodelovanje
Objavljeno: 18.10.2012; Ogledov: 2715; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (971,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici