| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UREDITEV SOLASTNINE PO SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Irena Petrić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana solastnina kot osnovna oblika lastninskega razmerja več oseb. Prikazana je ureditev solastnine v slovenskem in nemškem pravu, izpostavljene so razlike med obema ureditvama. Na začetku so opisane splošne značilnosti solastnine, z namenom razmejitve pa tudi značilnosti drugih oblik lastnine kot sta skupna in etažna lastnina. V nadaljevanju so obravnavane posamezne pravne podlage nastanka solastnine ter vprašanje, ali je lahko tudi lastninska pravica izključnega lastnika razdeljena na idealne deleže. Opisane so možnosti izvrševanja solastnikovih upravičenj, saj posamezni solastnik pri tem ne sme posegati v pravice ostalih solastnikov. Posebej je obravnavano upravičenje upravljanja kot posebno upravičenje, ki izhaja iz solastninskega razmerja, in pravila upravljanja. Na koncu so predstavljeni načini prenehanja solastnine s poudarkom na njeni delitvi.
Ključne besede: lastninska pravica, lastninska pravica več oseb, solastnina, idealni delež, solastninski delež, skupna lastnina, etažna lastnina, delitev solastnine, nemško pravo
Objavljeno: 14.06.2012; Ogledov: 2191; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (499,94 KB)

2.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ POSLOVNEGA RAZLOGA V SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Tadeja Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v slovenskem in nemškem pravu. Slovensko delovno pravo je urejeno v enotnem zakonu, medtem pa je nemško urejeno v različnih zakonih. Slovenska ureditev za odpoved pogodbe o zaposlitvi zahteva utemeljenost poslovnega razloga, ki se nanaša na prenehanje potreb po delu delavcev pod pogoji iz pogodbe o zaposlitve zaradi ekonomskih, strukturnih, organizacijskih, tehnoloških in drugih podobnih razlogov. Preden delodajalec poda individualno odpoved, mora o tem obvestiti delavca in sindikat v primeru, če delavec tako zahteva. Preveriti mora tudi možnost odpovedi s ponudbo nove, kar pa ne velja za manjše delodajalce. Slovensko pravo v postopku kolektivnih odpuščanj zahteva obveščanje in posvetovanje s sindikati in obveščanje zavoda za zaposlovanje. Delodajalec je dolžan izdelati tudi program razreševanja presežnih delavcev in pridobiti soglasje sveta delavcev, če se delodajalčeve odločitve nanašajo na odpuščanje večjega števila delavcev. Po slovenskem pravu je zagotovljeno varstvo pred odpovejo določenim kategorijam delavcem, in sicer delavskim predstavnikom, starejšim delavcem, staršem in invalidom. Socialna upravičenost v okviru poslovnega razloga je v nemškem pravu povezana z nujnimi poslovnimi potrebami, ki se pojavijo v podjetju. To po sodni praksi predstavlja primere, ki so prav tako povezani z ekonomski, organizacijskimi razlogi ipd. Socialna upravičenost odpovedi se nadalje nanaša na to, da v podjetju ni možnosti nadaljnje zaposlitve in da je delavec na podlagi socialne izbire tisti, ki ga bo doletela odpoved. Po nemški ureditvi pri odpuščanju večjega števila delavcev obstaja obveznost obveščanja in posvetovanja s svetom delavcev in obveznost obveščanja urada za delo. V primeru sprememb v obratu se delodajalčeva obveznost nanaša na sprejetje sporazuma o uskladitvi interesov glede načrtovanih sprememb v obratu in sporazuma o socialnem načrtu. V nemškem pravu imajo posebno varstvo pred odpovedjo predstavniki delavcev, starši in invalidi.
Ključne besede: delovno pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, poslovni razlog, individualni odpusti, kolektivni odpusti, nemško pravo
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 2778; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
PRAVNOPOLITIČNI POLOŽAJ NEMŠKE MANJŠINE NA POLJSKEM Z VIDIKA MEDNARODNEGA PRAVA
Inga Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na pravnopolitični položaj nemške manjšine na Poljskem z vidika mednarodnega prava. V uvodu predstavi problem bega in izgona Nemcev ob koncu druge svetovne vojne, ter s tem povezan problem Potsdamske konference, v luči že tedaj veljavne IV. Haaške konvencije o zakonih in običajih vojne na kopnem iz leta 1907. Naloga se v nadaljevanju osredotoča na pravnopolitični položaj preostale nemške manjšine na Poljskem v času po koncu komunističnega režima. V tem smislu obravnava jezikovne pravice na področju šolstva, medijev, dvojezične označbe krajev, rabe jezika pred upravnimi oblastmi, pravico do politične soudeležbe in verske pravice. Temu sledi ocena skladnosti z obveznostmi, kot izhajajo iz mednarodnih dokumentov, h katerim je pristopila Poljska na področju varstva manjšinskih pravic. V ta namen obravnava implementacijo naslednjih dokumentov: Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (člen 27), Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, skladnost z načeli priporočil/smernic v okviru OVSE, Okvirne konvencije za varstvo narodnih manjšin, Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, Protidiskriminacijske direktive 2000/43/ES. Predstavljen je problem odsotnosti pristopa k Protokolu št. 12 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic. Na koncu so predstavljeni zaključki in predlogi v smeri boljše implementacije obravnavanih instrumentov.
Ključne besede: pravnopolitični položaj, nemška manjšina, Poljska, Nemci, mednarodno pravo, beg in izgon Nemcev, Potsdamski sporazum, IV. Haaška konvencija 1907, pravice manjšine, jezikovne pravice, šolstvo, mediji, raba jezika, politična soudeležba, Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Deklaracija o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, Nemško-poljska pogodba o dobrem sosedstvu in prijateljskem sodelovanju, Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin, Evropska listina o regionalnih ali manjšinskih jezikih, direktiva 2000/43/ES
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 834; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

4.
Obveščanje delavca in vročanje pisanj delavcu s strani delodajalca
Urška Turk, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so sistematično predstavljeni primeri, v katerih zakonodajalec delodajalcu nalaga obveznost obveščanja delavca glede na posamezne faze delovnega razmerja. ZDR-1 v večini primerov določa pisno obliko obvestila, ustna oblika je določena le izjemoma. Zakonodajalec je na nekaterih mestih predpisal obveščanje delavcev na pri delodajalcu običajen način in že sam ponudil možne načine obveščanja. Z namenom poenostavitve postopka obveščanja je ZDR-1 v določenih primerih na novo določil, da je mogoče delavce obveščati tudi po elektronski pošti. Zakon ne ponuja odgovora na vprašanje, kdaj se pisanje poslano na tak način šteje za vročeno, zato je v magistrskem delu podan predlog rešitve. Prav tako ni jasno, ali lahko delodajalec delavce obvešča po elektronski pošti tudi v primerih, ko tega načina ZDR-1 izrecno ne določa, kot npr. glede obračuna plače. Glede na to, da so vanj vključeni varovani osebni podatki, bi lahko sklepali, da se je zakonodajalec namenoma odločil za takšno ureditev. Magistrsko delo obravnava vročanje odpovedi v slovenskem delovnem pravu, prav tako pa tudi precej drugačne pristope nemškega in avstrijskega delovnega prava. Največ težav pri nas povzroča vročanje odpovedi po pošti, ki se je skozi čas precej spreminjalo. Ustavno sodišče je razveljavilo četrti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi s priporočeno pošiljko s povratnico, saj je ureditev z vidika pravice do sodnega varstva štelo za ustavno sporno. Nemška in avstrijska delovnopravna ureditev glede vročanja odpovedi po pošti vsaka na svoj način težita h kompromisu med omogočanjem dejanske seznanitve delavca z odpovedjo in preprečevanjem izogibanja vročitvi, za kar bi si bilo potrebno prizadevati tudi pri oblikovanju nove ureditve vročanja po pošti v ZDR-1. Magistrsko delo opozarja tudi na neprimernost določitve roka za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 kot materialnega, kar delavcem tudi v primeru opravičljivih razlogov za zamudo roka onemogoča vrnitev v prejšnje stanje. Z zadnjo, prav tako procesno temo, pa se želi opozoriti na pomembnost pravilnega štetja rokov slovenskih sodišč v povezavi z nastopom fikcije vročitve, saj je nanjo vezan začetek teka roka za vložitev tožbe.
Ključne besede: obveznosti delodajalca, obveščanje delavca, elektronska pošta, obračun plače, odpoved pogodbe o zaposlitvi, vročanje pisanj, fikcija vročitve, vrnitev v prejšnje stanje, nemško pravo, avstrijsko pravo.
Objavljeno: 18.01.2018; Ogledov: 917; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici