Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Danes potrebe po znanju tujih jezikov presegajo vse meje in učiti se je treba na vsakem koraku. Znanje lahko pridobimo le z učenjem, pri katerem sta notranja in zunanja motivacija ključnega pomena. Notranja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj izhaja iz učenca samega in ne potrebuje nobenih drugih zunanjih spodbud, notranje motivirane učence pa pogosto dodatno spodbuja tudi radovednost. Dandanes veliko učencem primanjkuje prav notranje motivacije. Učijo se, ker šolski sistem to zahteva. Starši otroke v želji, da bi jim vzbudili zanimanje za določeno šolsko dejavnost, motivirajo z obljubljanjem različnih nagrad. Prav je, da so učenci za uspešnost nagrajeni, ne sme pa priti do pretiravanj in nagrade ne smejo predstavljati prevelike vrednosti. Glavni cilj magistrske naloge sta bila analiza in proučitev motivacije učencev četrtega in osmega razreda v osnovni šoli. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so učenci za učenje nemščine tako notranje kot zunanje motivirani. Motivacijske spodbude prihajajo iz učencev samih, saj se večinoma nemščino učijo, ker želijo govoriti nemško. Pri učenju jim največkrat pomagajo starši in učitelji. Analiza je pokazala, da ima večina učencev pozitiven odnos do učenja nemščine, da jim je učenje nemščine zanimivo ter da se zavedajo koristne in uporabne vrednosti jezika v življenju. Ugotovili smo, da je med demografskimi podatki, ki smo jih kontrolirali, najbolj pomemben razred.
Ključne besede: motivacija, notranja in zunanja motivacija, nemščina kot tuji jezik, odnos učencev do učenja tujega jezika, osnovnošolski učenci  
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1516; Prenosov: 211
Celotno besedilo (344,12 KB)

Ključne besede: nemščina kot tuji jezik, življenjske zgodbe, aktivno učenje, komunikacija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2330; Prenosov: 115
Povezava na celotno besedilo

Opis: V okviru disertacije je raziskan vpliv angleščine kot prvega tujega jezika na učenje in znanje nemščine kot drugega tujega jezika. Vpliv smo opredelili kot pojavljanje angleških transferenc v nemških pisnih sestavkih slovenskih učencev, saj je znano, da pri učenju jezikov prihaja do prenosa elementov že znanih jezikov na jezik, ki se ga učimo. Možnost medjezikovnega transfera je pri jezikovnem paru angleščina in nemščina velika, saj sta si jezikovno sorodni, imata pomembno družbeno vlogo in sta pri učencih priljubljeni. Po predstavitvi teoretičnih podlag medjezikovnega vpliva in večjezikovne (terciarne) didaktike primerjamo jezikovne značilnosti obeh jezikov ter po jezikoslovnih ravninah opredelimo možne transference, pri čemer upoštevamo učenca s slovenščino kot prvim jezikom. Nadalje umestimo učenje in poučevanje tujih jezikov v družbeni in individualni okvir: predstavimo večjezikovno politiko Evropske unije, učenja in znanje tujih jezikov v slovenskem izobraževalnem sistemu ter vlogo subjektivnih stališč učencev do učenja in znanja jezikov. V empiričnem delu z analizo pisnih sestavkov učencev nemščine v treh zaporednih letih ugotavljamo, da se pričakovano največ angleških transferenc pojavi na leksikalni ravnini (43,1 %), manj na glasoslovno-pravopisni (38,7 %) in najmanj na oblikoslovno-skladenjski ravnini (18,2 %). Največ transferenc na leksikalni ravnini spada v tip transferenc prevzem podobnih leksemov, od katerih jih je glede na izvor največ iz skupnega germanskega besedja. Najpogostejši tipi transferenc na glasoslovni ravnini s pravopisom so zapis podvojenih soglasnikov, osebnega zaimka ich z veliko začetnico in izpust črke t pri osebni glagolski obliki ist. Na oblikoslovno-skladenjski ravnini prevladujeta dva tipa transference: tvorjenje osebnih glagolskih oblik naklonskih glagolov können, müssen in wollen ter tvorjenje samostalniških zloženk. Ugotavljamo tudi, da se z leti učenja nemščine proti pričakovanjem število angleških transferenc v pisnih sestavkih v povprečju povečuje. Izračun statističnih povezav pokaže, da je v povprečju višji dosežek na pisnem sestavku povezan z manjšim številom transferenc. Z anketiranjem učencev in izračunom statističnih povezav med odgovori učencev in njihovimi dosežki pri učenju prvega in drugega tujega jezika ugotavljamo, da so pri učenju nemščine kot drugega tujega jezika uspešnejši tisti učenci, ki imajo do učenja in znanja nemščine ter jezikov nasploh bolj naklonjen odnos. Na podlagi ugotovitev o obsegu in vrstah angleških transferenc v pisnih sestavkih, spoznanj večjezikovne didaktike in pomena subjektivnih stališč učencev do učenja nemščine oblikujemo pedagoška priporočila za pouk nemščine ob hkratnem učenju angleščine. Priporočila so namenjena učiteljem nemščine, da bi pri načrtovanju in izvedbi pouka nemščine izkoristili učenčev potencial znanja angleščine in ozavestili učence o pomenu povezovanja znanja angleščine in nemščine ter o pomenu odnosu do učenja nemščine in jezikov nasploh. Tako pouk nemščine kot drugega tujega jezika poteka na višji zahtevnostni stopnji, progresija je bolj strma in vsebine zahtevnejše, učenci pa lahko dosežejo višjo raven znanja nemščine in se usposobijo za vseživljenjsko učenje jezikov.
Ključne besede: medjezikovni transfer, nemščina kot drugi tuji jezik, angleščina kot prvi tuji jezik, transference, večjezikovna didaktika
Objavljeno v DKUM: 11.06.2015; Ogledov: 2084; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj vizualne kompetence pri pouku nemščine kot tujega jezika s pomočjo uporabe slikovnega gradiva je v ospredju tema, kako pri pouku nemščine učiti vizualno kompetenco s pomočjo slikovnega gradiva. Nahajamo se v času, ko je moč opazovati vse več slik, ki zaznamujejo našo okolico. Tudi v učbenikih za nemščino kot tuji jezik je v zadnjih letih naraslo število slikovnega gradiva. Zato bo v teoretičnem delu tega diplomskega dela predstavljeno, zakaj je pomembno, da se pri pouku nemščine kot tujega jezika, spodbuja razvoj vizualne kompetence. Poglavja v teoretičnem delu se tako ukvarjajo predvsem z zaznavanjem in razumevanjem slik pri človeku ter z argumenti, ki podpirajo delo s slikami pri pouku. Prav tako pa podajo informacije o tem, kaj je vizualna kompetenca in kako otroke na podlagi slik iz učbenikov sploh (na)učiti kritično gledati. Pri pouku, ki temelji na učenju s slikami, naj bi učitelji učencem približali razliko med naravnim zaznavanjem in vizualno kompetentnim zaznavanjem. Učenci bi se morali zavedati, da slika zmeraj prinaša možnost interpretacije. Tako bi na podlagi učenja kritičnega gledanja učenci pobliže spoznali, da se je gledanja slik potrebno lotiti zavestno. Tako bi naučeno pri pouku lahko prenesli v vsakdanje življenje, kjer so obdani ne samo s statičnimi, temveč tudi s premikajočimi slikami (filmi, internet …). Da bi učitelji uspešno učili vizualno kompetenco, se morajo zavedati tipov in funkcij slik, ki jih le-te prinašajo s seboj k pouku nemščine. V ta namen je povzetih nekaj teoretičnih izsekov o tipih in funkcijah slik. Na vprašanje, ali učitelji uporabljajo slike pri pouku nemščine in ali na podlagi teh razvijajo oz. učijo vizualno kompetenco, odgovarja empirični del tega diplomskega dela. V ta namen je bila izvedena študija primera, kjer sem opazovala ure nemščine kot tujega jezika.
Ključne besede: funkcije slik, nemščina kot tuji jezik, slika, učitelj, učenec, vizualna kompetenca, vrste slik
Objavljeno v DKUM: 22.11.2011; Ogledov: 3578; Prenosov: 225
Celotno besedilo (5,01 MB)

Opis: Deutsch als Fremdsprache ist in Slowenien sowohl an den Volksschulen als auch an den Mittelschulen anwesend. In Slowenien, sowie auch in den meisten osteuropäischen Ländern, ist die erste Fremdsprache Englisch, dann folgen als zweite Fremdsprache Deutsch und Französisch. Wegen der geographischen Nähe von Österreich, Deutschland und der Schweiz, ist Deutsch für Slowenien sehr wichtig, und deshalb sollten die Schüler spätestens in der Mittelschule mit der deutschen Sprache anfangen. Das Ziel meiner Diplomarbeit war es, den Kenntnisgrad der Schüler im Deutschunterricht an den technischen und beruflichen Schulen in Maribor zu testen. Insbesondere hat mich der Fortschritt von 1 bis 3 Jahrgang interessiert, und zwar im Bereich des Wortschatzes und der Grammatik. Die Umfrage wurde an der Mittelschule für Handel und an der Mittelschule für Verkehr in Maribor durchgeführt.
Ključne besede: drugi tuji jezik, -pouk nemščine, -nemščina kot tuji jezik, -pouk tujih jezikov na srednjih strokovnih in poklicnih šolah.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2009; Ogledov: 3342; Prenosov: 345
Celotno besedilo (952,14 KB)