| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POUČEVANJE NEMŠČINE KOT DRUGEGA TUJEGA JEZIKA NA SREDNJIH STROKOVNIH IN POKLICNIH ŠOLAH
Anja Cipot, 2009, diplomsko delo

Opis: Nemščina je kot tuji jezik v Sloveniji prisotna tako v osnovnih kot tudi v srednjih šolah. V Sloveniji je, tako kot v večini vzhodnoevropskih držav, prvi tuji jezik angleščina, šele nato ji sledita kot drugi tuji jezik nemščina in francoščina. Zaradi geografske bližine Avstrije, Nemčije in Švice je nemščina v Sloveniji vedno bolj pomembna, zato je dobro, da se z njo dijaki srečajo že v srednji šoli. Namen diplomske naloge je bil, raziskati stopnjo znanja dijakov pri pouku nemškega jezika na srednjih strokovnih in poklicnih šolah v Mariboru. Zanimalo me je predvsem, kakšen je napredek znanja od 1. do 3. letnika na področju besednega zaklada in slovnice. Raziskava je bila izvedena na Srednji prometni šoli Maribor in Srednji trgovski šoli Maribor.
Ključne besede: drugi tuji jezik, -pouk nemščine, -nemščina kot tuji jezik, -pouk tujih jezikov na srednjih strokovnih in poklicnih šolah.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2474; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (952,14 KB)

3.
4.
VPLIVI DIDAKTIČNIH IGER NA UČENJE SLOVNICE PRI POUKU NEMŠKEGA JEZIKA
Daniela Bedernjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Moja diplomska naloga obravnava vplive didaktičnih iger na učenje slovnice pri nemškem jeziku kot tujem jeziku in primerjavo učnih ur z oziroma brez uporabe didaktičnih iger. V teoretičnem delu so osvetljena temeljna teoretična spoznanja, definicija termina didaktična igra, njeni elementi, funkcije ter igre, ki so primerne za poučevanje slovnice. Na kratko sem pojasnila tudi termin trpnika, ker sem to slovnično kategorijo poučevala v razredu. V diplomski nalogi so zapisana tudi spoznanja, pridobljena na podlagi praktične raziskave. Vsebujejo ugotovitve o uporabnosti didaktičnih iger pri poučevanju slovnice in rezultate primerjav s klasičnim poukom. Tako najdete odgovore na vprašanja glede uporabe, priljubljenosti in uspešnosti didaktičnih iger pri poučevanju slovnice.
Ključne besede: nemščina kot tuji jezik, srednja šola, slovnica pri pouku, trpnik, didaktične igre, igre za poučevanje slovnice, igre vlog, igre s pravili, konstrukcijske igre
Objavljeno: 25.11.2009; Ogledov: 4550; Prenosov: 553
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

5.
ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA NEMŠČINE IN OCENJEVANJE
Tina Grmek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zgodnje učenje tujega jezika nemščine in ocenjevanje predstavlja temo, ki je v šolstvu zelo aktualna. Učenje tujega jezika načeloma velja v razvoju otroka za pomembno prednost, saj so prav otroci dovzetnejši za sprejemanje novega. Tako se tudi novega — tujega jezika hitreje naučijo in ga uspešneje uporabljajo. V diplomski nalogi je v prvem delu predstavljena teorija zgodnjega učenja tujega jezika, ki je pomemben uvod v glavno temo naloge — ocenjevanje. Prikazuje starost, primerno za začetek učenja tujega jezika, metode, s katerimi lahko učitelji izpeljejo pouk v zgodnjem obdobju (klasično zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel ali učenje skozi igro), in potek tega učenja na prvi stopnji osnovne šole v Sloveniji; tukaj je v celoti na kratko predstavljen tudi slovenski šolski sistem. Da pa lahko učitelj spremlja, kako učenec pri učenju tujega jezika napreduje, mora njegovo znanje tudi preveriti in ovrednotiti. Tej temi je namenjen drugi del naloge, v katerem je predstavljen problem ocenjevanja pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v prvi triadi osnovne šole (od prvega do tretjega razreda) v Sloveniji, v Italiji in na Poljskem. Raziskava, kako vrednotijo učenčevo znanje pri zgodnjem učenju tujega jezika nemščine v osnovni šoli v teh treh evropskih državah, je pokazala, da ocenjujejo v Sloveniji in na Poljskem opisno, medtem ko v Italiji od leta 2010 številčno od 1—10. Vedno bolj pa se v Sloveniji razvija, drugod po Evropi pa že uporablja aktualni model zgodnjega poučevanja tujega jezika — jezikovna kopel ali CLIL. Žal se takšen pouk izvaja le projektno. Pomembno vprašanje, ki se pojavlja pri poučevanju tujega jezika po metodi CLIL, je, kako vrednotiti učenčevo znanje. Ali naj učitelj ocenjuje tuji jezik ali na primer matematiko ali oboje skupaj? Naj ocenjuje eksplicitno ali implicitno? Predlog, ki je predstavljen v tej nalogi, odgovarja na zastavljeno vprašanje. Izdelan je primer ocenjevalnega portfolia ali listovnika, ki ga lahko uporablja učitelj kot pomoč pri ocenjevanju učenčevega znanja pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL . To je alternativna oblika ocenjevanja, ki jo v Italiji že uporabljajo, v Sloveniji pa samo na nekaterih osnovnih šolah, vendar šele v drugi in tretji triadi; prav tako tudi na srednjih šolah, gimnazijah in fakultetah. Poleg ocenjevalnega portfolia je predlagan še portfolio za učence, s katerim lahko sami preverijo in ovrednotijo svoje znanje (prav tako pri pouku matematike v tujem jeziku — CLIL). Pomembno je poudariti, da se lahko oba portfolia, ki sta v pomoč učiteljem in učencem, uporabljata tudi pri drugih predmetih, ki se izvajajo po metodi CLIL.
Ključne besede: zgodnje učenje, tuji jezik nemščina, osnovna šola, vrednotenje znanja, ocenjevanje znanja, CLIL-pouk, portfolijo (listovnik).
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 3743; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

6.
RAZVOJ VIZUALNE KOMPETENCE PRI POUKU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA S POMOČJO UPORABE SLIKOVNEGA GRADIVA
Petra Kojc, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razvoj vizualne kompetence pri pouku nemščine kot tujega jezika s pomočjo uporabe slikovnega gradiva je v ospredju tema, kako pri pouku nemščine učiti vizualno kompetenco s pomočjo slikovnega gradiva. Nahajamo se v času, ko je moč opazovati vse več slik, ki zaznamujejo našo okolico. Tudi v učbenikih za nemščino kot tuji jezik je v zadnjih letih naraslo število slikovnega gradiva. Zato bo v teoretičnem delu tega diplomskega dela predstavljeno, zakaj je pomembno, da se pri pouku nemščine kot tujega jezika, spodbuja razvoj vizualne kompetence. Poglavja v teoretičnem delu se tako ukvarjajo predvsem z zaznavanjem in razumevanjem slik pri človeku ter z argumenti, ki podpirajo delo s slikami pri pouku. Prav tako pa podajo informacije o tem, kaj je vizualna kompetenca in kako otroke na podlagi slik iz učbenikov sploh (na)učiti kritično gledati. Pri pouku, ki temelji na učenju s slikami, naj bi učitelji učencem približali razliko med naravnim zaznavanjem in vizualno kompetentnim zaznavanjem. Učenci bi se morali zavedati, da slika zmeraj prinaša možnost interpretacije. Tako bi na podlagi učenja kritičnega gledanja učenci pobliže spoznali, da se je gledanja slik potrebno lotiti zavestno. Tako bi naučeno pri pouku lahko prenesli v vsakdanje življenje, kjer so obdani ne samo s statičnimi, temveč tudi s premikajočimi slikami (filmi, internet …). Da bi učitelji uspešno učili vizualno kompetenco, se morajo zavedati tipov in funkcij slik, ki jih le-te prinašajo s seboj k pouku nemščine. V ta namen je povzetih nekaj teoretičnih izsekov o tipih in funkcijah slik. Na vprašanje, ali učitelji uporabljajo slike pri pouku nemščine in ali na podlagi teh razvijajo oz. učijo vizualno kompetenco, odgovarja empirični del tega diplomskega dela. V ta namen je bila izvedena študija primera, kjer sem opazovala ure nemščine kot tujega jezika.
Ključne besede: funkcije slik, nemščina kot tuji jezik, slika, učitelj, učenec, vizualna kompetenca, vrste slik
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 2391; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

7.
UČENJE NEMŠČINE S POMOČJO NEMŠKIH OTROŠKIH PESMI V 1. RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Alexandra Ferlič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen koncept poučevanja tujega jezika s pomočjo pesmi. V teoretičnem delu je osvetljena povezava med glasbo in jezikom, predstavljene so raziskave in mnenja avtorjev o načinu in učinkovitosti uporabe pesmi pri pouku tujega jezika. Prav tako je povzeta izvedba 20-urne interesne dejavnosti, ki je bila izvedena v prvem razredu osnovne šole, pri kateri so se učenci naučili šest nemških otroških pesmi. V empiričnem delu smo preverjali mnenja učencev 1. razreda OŠ o zaznavanju pouka nemščine kot interesne dejavnosti s pomočjo pesmic, zaznavanje teh učencev o glasbenih dejavnostih, vključenih v pouk nemščine, njihovo jezikovno znanje neposredno po zaključeni dvajseturni interesni dejavnosti ter pridobljeno glasbeno znanje pesmic pri pouku nemščine, s pomočjo preizkusa znanja po pretečenih 9 mesecih, in sicer z namenom preveriti kvaliteto izvedbe interesne dejavnosti v nemščini in pridobljenega besedišča. Rezultati raziskave kažejo, da je mnenje učencev o zaznavanju pouka nemščine kot interesne dejavnosti s pomočjo pesmic pozitivno, da učenci glasbene dejavnosti, vključene v pouk nemščine, prav tako zaznavajo kot pozitivne, da je bilo jezikovno znanje učencev po zaključeni dvajseturni interesni dejavnosti na ustreznem nivoju ter da kaže pridobljeno glasbeno znanje pesmi pri pouku nemščine po pretečenih 9 mesecih še vedno pozitivne učinke.
Ključne besede: tuji jezik, glasba, otroške pesmi, nemščina, interesna dejavnost
Objavljeno: 16.05.2012; Ogledov: 3765; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

8.
ZGODNJE POUČEVANJE NEMŠČINE NA PREDŠOLSKI STOPNJI-VLOGA PRAVLJIC
Petra Vinko, 2012, diplomsko delo

Opis: Pravljica je literarna zvrst, ki življenje otrok vsestransko obogati, zato je njena uporaba didaktično in pedagoško dragocena. V diplomski nalogi bomo v teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavili razvoj in definicijo pravljic, njihov razvojni, psihološki, vzgojno-izobraževalni in socialni pomen za otrokov razvoj ter njihovo uporabo pri uri nemškega jezika na predšolski stopnji. Navedli smo argumente za in proti uporabi pravljic pri uri nemščine, po katerih kriterijih se orientiramo pri izbiri le-teh, katere cilje želimo doseči s pripovedovanjem/branjem pravljic v nemškem jeziku ter didaktično-metodične pristope posredovanja pravljic. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili pridobljeni s pomočjo anket. Rezultati so pokazali, kako pogosto učitelji nemščine uporabljajo pravljice in kakšni so njihovi razlogi za oz. proti uporabi le-teh ter kakšen pristop posredovanja pravljic imajo.
Ključne besede: zgodnje učenje, nemščina, predšolska vzgoja, pravljice, komunikacijski model
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1595; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
10.
Frazeologija in frazeografija v času informacijsko-komunikacijske tehnologije. Predstavljeno na primeru elektronskega učnega gradiva
Nataša Kralj, 2012, doktorska disertacija

Opis: Izhajajoč iz dejstva, da so frazemi kot ustaljene besedne zveze s prenesenim pomenom del vsakdanje komunikacije v pisni in govorjeni obliki ter da predstavljajo pomemben del besedišča, teoretično raziskujemo in utemeljujemo argumente za intenzivnejše vključevanje frazemov v jezikovni pouk s podporo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pridobljena teoretska spoznanja o usvajanju tujejezične frazeologije in digitalizaciji le-te predstavljajo temelj za preverjanje in primerjavo nekaterih že obstoječih večjezičnih elektronskih frazeoloških učnih gradiv in slovarjev za nemščino. S pomočjo empirične raziskave frazeološkega učnega e-gradiva preverjamo dejansko učinkovitost uporabe le-tega pri različnih potencialnih uporabniških skupinah. Na osnovi teoretičnih dognanj in rezultatov empirične raziskave verificiramo zastavljene hipoteze, ki se nanašajo na polifunkcionalnost frazeoloških e-gradiv, na uporabnikove potrebe in cilje v odvisnosti od jezikovnega predznanja in na realizacijo frazeološkega optimuma. V zaključku sledijo predlogi za izboljšave, ki bi optimizirali polifunkcionalnost elektronskih frazeoloških gradiv in odločilno prispevali k njihovi uporabnosti ter aktualnosti. Ob tem učitelji nemščine kot tujega jezika s predstavljenimi postopki učenja tujejezične frazeologije s podporo elektronskih gradiv dobijo napotke, kako frazeološke pojave smiselno in ciljno vključiti v poučevanje tujega jezika pri različnih ciljnih skupinah.
Ključne besede: Frazeologija, učenje frazemov, EPHRAS, e-gradivo, IKT, nemščina kot tuji jezik, polifunkcionalnost, frazeološki optimum
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1948; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (4,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici