1. Matične knjige s preloma 19. in 20. stoletja kot zrcalo jezikovne politike med Muro in SavoAlja Lipavic Oštir, Gregor Škafar, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Analiza uveljavljanja slovenščine v matičnih knjigah v Lavantinski škofiji med letoma 1870 in 1919 kaže, da je bila nemščina zamenjana v 92,4 % župnij kot odločitev istega župnika ali ob njegovi menjavi. V 7,5 % župnij je nemščina ohranjena do leta 1918/1919 (nekatera mesta, jezikovni kontinuum ob meji). Posamezne dekanije so glede menjave jezika deloma izvajale jezikovno politiko, pri čemer dihotomija mesto vs. podeželje ni bila odločilna. Odločilno vlogo je imel posamezni župnik in njegova nacionalna angažiranost, ki ji je lahko nasprotovala lastna visoko razvita večjezičnost in jezikovno preklapljanje v vsakdanjiku. Ob tem nam raziskava omogoča tudi identificiranje vzporednic z uveljavljanjem slovenščine v šolstvu.
Ključne besede: jezikovna politika, matične knjige, jezikovna politika, Lavantinska škofija, nemščina, slovenščina, večjezičnost
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Schemann, Hans; Mellado Blanco, Carmen; Buján, Patricia; Iglesias, Nelly; Larreta, Juan P.; Mansilla, Ana (2013): Idiomatik Deutsch-Spanisch/Diccionario idiomático alemán-español.Hamburg. Hamburg: Helmut Buske Verlag GmBH. 1202 pp.Jasmina Markič, Vida Jesenšek, 2013, recenzija, prikaz knjige, kritika Opis: Schemann, Hans; Mellado Blanco, Carmen; Buján, Patricia; Iglesias, Nelly; Larreta, Juan P.; Mansilla, Ana (2013): Idiomatik Deutsch-Spanisch/Diccionario idiomático alemán-español.Hamburg. Hamburg: Helmut Buske Verlag GmBH. 1202 pp.
Ključne besede: španščina, nemščina, frazeološki slovar, recenzije
Objavljeno v DKUM: 13.09.2024; Ogledov: 36; Prenosov: 2
 Povezava na celotno besedilo |
3. Deutsch als Fremdsprache im Beruf : soziophonetische Merkmale bei lokalen deutschsprachigen Reiseführern in der slowenischen Region SteiermarkAjda Kavšak, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava sociofonetične značilnosti lokalnih turističnih vodnikov na slovenskem Štajerskem, ki so se nemščine učili kot tujega jezika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne so izgovorne značilnosti izbranih turističnih vodnikov na slovenskem Štajerskem z izgovornimi značilnostmi standardne nemščine ter primerjati izgovorne značilnosti ženskih in moških vodnikov.
Teoretični del magistrske naloge vsebuje uvod v pojme fonetike, fonologije in sociofonologije ter kratek pregled značilnosti slovenskega jezika, njegovih posebnosti in narečij s poudarkom na narečju štajerske regije v Sloveniji. Nadalje sledi krajši pregled značilnosti slovenskega knjižnega jezika, njegovih posebnosti in narečij, pri čemer se osredotočamo na narečje štajerske pokrajine v Sloveniji, od koder prihajajo intervjuvani turistični vodniki. V nadaljevanju so predstavljene specifike nemškega knjižnega jezika, njegove fonetične značilnosti, pravila izgovarjave in znane tipične napake tujcev pri govoru nemščine. Teoretični del zaključujejo poglavja o podobnostih in razlikah slovenskega in nemškega jezika ter prikaz že poznanih rezultatov podobnih študij, ki so bile opravljene na nemško govorečih območjih.
Empirični del vsebuje predstavitev metode, načina zbiranja jezikovnega gradiva in akustično analizo intervjujev, ki smo jih opravili z lokalnimi turističnimi vodniki na slovenskem Štajerskem. Dobljene rezultate analize smo najprej primerjali z že obstoječimi študijami o spolno specifičnih razlikah v nemškem jeziku in kontrastivnimi nemško-slovenskimi študijami, hipoteze pa smo ovrednotili na podlagi rezultatov in primerjav. Temu sledijo predstavitve možnih nadaljnjih raziskav.
Ključne besede: Nemščina kot tuji jezik, sociofonetika, fonetika, turistični vodniki, slovenska Štajerska
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,79 MB) |
4. Deutsch in Nordmazedonien - Vergleich zwischen vier Jahrgängen in einer Grundschule : DiplomarbeitMonika Maseva, 2023, diplomsko delo Opis: Die Diplomarbeit mit dem Titel „Deutsch in Nordmazedonien – Vergleich zwischen vier Jahrgängen in einer Grundschule“ befasst sich mit dem Prestige der deutschen Sprache in diesem Land sowie mit der Motivation der Schüler und Schülerinnen in einer Grundschule. Da Deutsch als Ergänzungssprache in Europa dient, wird die Situation dieser Sprache allgemein verbessert. Es wird näher auf Nordmazedonien und alles, was dort mit Deutsch zu tun hat, eingegangen.
Für die Verbesserung der Situation dieser Sprache sind auch die deutschen Institutionen, insbesondere das Goethe-Institut in Skopje wichtig. Viele Menschen besuchen dort Deutschkurse und bereiten sich auf das Leben in Deutschland vor. Die dort abgelegten Prüfungen werden überall anerkannt. Die verschiedenen Gründe für das Interesse der Mazedonier am Erlernen der deutschen Sprache werden näher beschrieben.
An der Philologischen Fakultät kann Deutsch in Kombination mit anderen Sprachen studiert werden. Informationen über die Abteilung an dieser Fakultät werden daher auch in der Diplomarbeit näher beleuchtet.
Ein Kapitel befasst sich mit der deutschen Sprache in den Schulen des Landes. Im Detail wird die Motivation der Schüler und Schülerinnen an einer Grundschule in der Stadt Veles untersucht. Im empirischen Teil werden die Hypothesen, Methodologie und das Ziel der Untersuchung beschrieben. Die Haupthypothese lautete: Die deutsche Sprache weckt bei allen Schülern und Schülerinnen großes Interesse. Zwei weiteren Hypothesen wurden aufgestellt: Ältere Schüler und Schülerinnen sind für den Deutschunterricht motivierter als jüngere und in den Familien der Mehrheit der Schüler und Schülerinnen gibt es jemanden, der Deutsch spricht.
Anschließend werden die Ergebnisse eines online durchgeführten Fragebogens ausgewertet. Der Fragebogen bestand aus 10 Fragen und wurde von insgesamt 111 Schüler*innen beantwortet. Zusätzlich wurde ein Interview mit einem Lehrer dieser Grundschule durchgeführt und im Unterkapitel Diskussion auch kommentiert.
In dem letzten Teil dieser Diplomarbeit, dem Schlussfolgerung wird den Entschluss dargestellt und somit die reale Situation und das Prestige der deutschen Sprache in Nordmazedonien aufgezeigt.
Ključne besede: prestiž, motivacija, nemščina, primerjava med razredi, učenci, Severna Makedonija
Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 454; Prenosov: 33
Celotno besedilo (887,11 KB) |
5. Motivacija učencev pri učenju nemščine v osnovni šoliValerija Sobočan, 2018, magistrsko delo Opis: Danes potrebe po znanju tujih jezikov presegajo vse meje in učiti se je treba na vsakem koraku. Znanje lahko pridobimo le z učenjem, pri katerem sta notranja in zunanja motivacija ključnega pomena. Notranja motivacija je najboljša predispozicija za učenje, saj izhaja iz učenca samega in ne potrebuje nobenih drugih zunanjih spodbud, notranje motivirane učence pa pogosto dodatno spodbuja tudi radovednost. Dandanes veliko učencem primanjkuje prav notranje motivacije. Učijo se, ker šolski sistem to zahteva. Starši otroke v želji, da bi jim vzbudili zanimanje za določeno šolsko dejavnost, motivirajo z obljubljanjem različnih nagrad. Prav je, da so učenci za uspešnost nagrajeni, ne sme pa priti do pretiravanj in nagrade ne smejo predstavljati prevelike vrednosti. Glavni cilj magistrske naloge sta bila analiza in proučitev motivacije učencev četrtega in osmega razreda v osnovni šoli. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so učenci za učenje nemščine tako notranje kot zunanje motivirani. Motivacijske spodbude prihajajo iz učencev samih, saj se večinoma nemščino učijo, ker želijo govoriti nemško. Pri učenju jim največkrat pomagajo starši in učitelji. Analiza je pokazala, da ima večina učencev pozitiven odnos do učenja nemščine, da jim je učenje nemščine zanimivo ter da se zavedajo koristne in uporabne vrednosti jezika v življenju. Ugotovili smo, da je med demografskimi podatki, ki smo jih kontrolirali, najbolj pomemben razred.
Ključne besede: motivacija, notranja in zunanja motivacija, nemščina kot tuji jezik, odnos učencev do učenja tujega jezika, osnovnošolski učenci
Objavljeno v DKUM: 01.10.2021; Ogledov: 1516; Prenosov: 204
Celotno besedilo (344,12 KB) |
6. PREVAJANJE IN UPORABA J1 PRI POUČEVANJU NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKAMartina Tašner, 2020, magistrsko delo Opis: Metodologija poučevanja tujega jezika se je skozi stoletja močno spreminjala ter s tem tudi vloga prevajanja in uporaba tujega in maternega jezika, kar je privedlo do ločevanja med poučevanjem tujega jezika, ki je usmerjeno v jezikovno rabo, in poučevanjem, ki je usmerjeno v analizo jezika. Takšno razlikovanje je prevladovalo v posameznih zgodovinskih obdobjih in se kazalo v številnih metodah, kot npr. slovnično-prevajalni metodi, direktni metodi, avdiolingvalni metodi, posredovalni metodi in kasneje v komunikacijskem pristopu. V teoretičnem delu smo najprej utemeljili pojme materni jezik, drugi jezik, tuji jezik, prevajanje in tolmačenje ter jezikovno posredovanje. Preučili smo posamezne jezikovne metode oziroma pristope ter se osredinili na uporabo J1 in TJ ter vlogo prevajanja. Literatura si je glede uporabe J1 in TJ zelo neenotna, saj številni teoretiki navajajo le pozitivne in negativne vidike, ki služijo le kot vodilo, kajti na koncu je odločitev, kdaj in koliko uporabljati materni jezik pri poučevanju tujega jezika, prepuščena učiteljem. V tem kontekstu smo pojasnili pozitivne in negativne strani uporabe J1 ter pozitivne in negativne strani uporabe prevajanja. Predstavili smo Skupni Evropski jezikovni okvir (SEJO), ki je pomemben dokument za jezikovno poučevanje in za katerega lahko trdimo, da vse bolj prevzema vlogo novega sodobnega pristopa. V literaturi lahko pogosto zasledimo nenatančno in dvoumno uporabo izrazov prevajanje in tolmačenje, ki naj bi bilo (ali pa tudi ne) prisotno v razredu pri poučevanju tujega jezika na osnovnošolski ali srednješolski ravni. Pogosto ni natančne obrazložitve, da gre pri tem za jezikovno posredovanje, ki ga ne moremo enačiti s strokovnim oziroma poklicnim prevajanjem in tolmačenjem. Iz tega razloga smo si pogledali, kako SEJO definira pojem prevajanja oziroma jezikovnega posredovanja.
V magistrski nalogi smo v prvem delu empiričnega dela s pomočjo anketnih vprašalnikov, pripravljenih za dijake 2. letnikov različnih srednjih šol, ugotavljali, kolikšno je razmerje uporabe J1 in TJ pri nemščini kot drugem tujem jeziku. Zanimalo nas je, kako so dijaki zadovoljni z razmerjem uporabe J1 in TJ, saj pri takšnih stvareh pogosto nimajo možnosti soodločanja. Zanimalo nas je, kaj konkretno poteka v J1 in kaj v TJ in ali dijaki vrednotijo mešano uporabo materinščine in tujega jezika kot pomembno in uporabno sporazumevalno dejavnost ali ne. V drugem delu empiričnega dela smo se posvetili trem učbeniškim kompletom za poučevanje nemščine kot drugega tujega jezika, saj nas je v pričujoči raziskavi zanimalo, ali vsebujejo kakršnekoli naloge, kjer bi se od učencev zahtevalo prevajanje oziroma jezikovno posredovanje.
Analiza raziskave je pokazala, da je delež uporabe TJ večji kot delež uporabe J1, vendar se nekoliko razlikuje na posamično šolo. Ugotovili smo, da več kot polovici dijakov (56 %) razmerje uporabe J1 in TJ, ki ga zaznavajo pri pouku nemščine, zelo ustreza, 24 % ne ustreza in 20 % vprašanih je vseeno, kolikšna je uporaba J1 in TJ. Ugotovili smo, da so si dijaki iz vseh treh srednjih šol relativno enotni, kaj poteka v J1 in kaj v TJ. Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja potekata samo v TJ, le en dijak od 88 je zapisal, da v J1. Tudi, kar se tiče ohranjanja discipline, so bili dijaki skoraj enotni, da učitelj uporablja predvsem J1, le nekaj izjem je zapisalo, da TJ. Pri ostalih dejavnostih, kot so podajanje navodil učitelja, razlaga snovi ter komunikacija med učiteljem in dijaki ter skupinsko delo, le-te potekajo po mnenju dijakov tako v J1 kot v TJ, torej v mešani obliki. Le dijaki Prve gimnazije Maribor so skoraj enotno podali mnenje, da pri njih razlaga snovi in komunikacija med učiteljem in dijaki potekata v TJ. Ugotovili smo, da je slaba polovica dijakov že bila soočena s prevajanjem oziroma jezikovnim posredovanjem ter da dva od treh učbeniških kompletov vsebujeta naloge, kjer se od dijaka zahteva prevajanje oziroma jezikovno posredovanje.
Ključne besede: jezikovno posredovanje, prevajanje, materinščina, drugi tuji jezik, nemščina, poučevanje tujega jezika
Objavljeno v DKUM: 22.09.2020; Ogledov: 1508; Prenosov: 139
Celotno besedilo (2,91 MB) |
7. Besednjak pri tujem jeziku na razredni stopnji osnovne šolePetra Küčan, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu preverjamo besednjak pri prvem tujem jeziku med učenci, ki obiskujejo šolo na rednih in na dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju.
V teoretičnem delu predstavljamo dvojezičnost in dvojezično izobraževanje v Sloveniji. Redne in dvojezične osnovne šole, vključene v raziskavo, se nahajajo na območju blizu avstrijske meje, zato v nalogi kot prvi tuji jezik predstavljamo nemščino. Predstavimo poučevanje tujega jezika na splošno ter namen poučevanja nemščine. Prav tako opišemo še besednjak, strategije za usvajanje besednjaka, besednjak pri pouku nemščine in opismenjevanje v tujem jeziku.
V empiričnem delu magistrske naloge smo preverjali besednjak pri pouku nemščine med učenci, ki obiskujejo pouk na rednih in dvojezičnih osnovnih šolah v Pomurju. Preverjanje smo opravili s pomočjo opisa slike v nemškem jeziku. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika med prvim in drugim preverjanjem, ter kateri učenci imajo širši besednjak pri tujem jeziku. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pri raziskavi je sodelovalo 78 učencev iz treh rednih in treh dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da so učenci dosegli napredek po drugem preverjanju in da med učenci v rednih in dvojezičnih osnovnih šolah obstajajo razlike v jezikovnem znanju tujega jezika. Dvojezični učenci so slike pogosteje opisovali s povedmi, učenci v rednih osnovnih šolah pa z besedami. Zanimala nas je tudi razlika glede na spol. Rezultati so pokazali večjo uspešnost pri deklicah.
Ključne besede: tuji jezik, nemščina, dvojezičnost, osnovna šola, spol, opis slike.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2019; Ogledov: 1564; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,98 MB) |
8. Stojan Bračič, Mateja Petrovčič (Hg.): Partikeln Überall. Deutsch - Slowenisch - Chinesich. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultetem 2017, 134 str.Vida Jesenšek, 2017, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: nemščina, slovenščina, kitajščina, členki
Objavljeno v DKUM: 27.02.2018; Ogledov: 1247; Prenosov: 91
Celotno besedilo (347,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Integracija umetnostne zgodovine v medpredmetno povezan pouk nemščine kot tujega jezika na gimnazijiNataša Radanovič, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo predstavlja možnost medpredmetnega povezovanja med nemščino in umetnostno zgodovino na gimnaziji, s poudarkom na tem, kako lahko umetnostno zgodovino integriramo v pouk tujega jezika.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela, ki temelji na praktični raziskavi.
V teoretičnem delu bo pojasnjen pomen pouka nemškega jezika in umetnostne zgodovine na gimnaziji, predstavljen bo pojem medpredmetnega povezovanja obeh predmetov in učne oblike pri pouku kot tudi vloga učitelja pri pouku medpredmetnega povezovanja.
Empirični del temelji na izvedbi nekaterih medpredmetno povezanih učnih ur umetnostne zgodovine in nemščine ter rezultatov anketnega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnili na koncu učne ure. Rezultati raziskave so v magistrskem delu grafično predstavljeni in analizirani.
Ključne besede: Medpredmetno povezovanje, učenci, gimnazija, nemščina, umetnostna zgodovina, vseživljenjsko učenje.
Objavljeno v DKUM: 11.08.2017; Ogledov: 1192; Prenosov: 93
Celotno besedilo (2,95 MB) |
10. Lenka Vaňková et al.: Emotionalität in deutschen und tschechischen Medientexten. Ostrava, Universitas Ostraviensis, 2012, 207 str.Vida Jesenšek, 2013, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: nemščina, češčina, medijska besedila, ocene in poročila, ocene knjig
Objavljeno v DKUM: 30.05.2017; Ogledov: 1258; Prenosov: 155
Celotno besedilo (234,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
