| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
VARSTVO GEOGRAFSKE OZNAČBE ZA KMETIJSKE PROIZVODE IN ŽIVILA V EVROPSKI UNIJI
Irena Bezovnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomski nalogi s sodnimi primeri Sodišča ES slikovito predstavlja ureditev varstva geografske označbe v EU za kmetijske proizvode in živila, kot je vsebovana v Uredbi Sveta št. 510/2006. Diplomsko delo pojasnjuje, zakaj je bila Uredba Sveta št. 510/2006 sprejeta, na kakšnem konceptu temelji ter kakšne so posledice sprejetega koncepta, na katerem temelji ureditev. Obravnavane so tematike, kot kaj je na primer geografska označba, kdaj govorimo o geografskem imenu, kdaj in kako lahko nekdo predlaga registracijo geografskega imena in posledično pridobi varstvo, pri katerem organu ter predvsem kdo je upravičen vložiti vlogo za registracijo, kdo je upravičenec do izkoriščanja geografske označbe, kakšne so njegove pravice, pred kakšnimi kršitvami je zaščiten upravičenec in kdo mu varstvo zagotavlja. V začetnem delu diplomske naloge je predstavljen še koncept varstva geografske označbe v Sloveniji, kot ene izmed držav članic EU. Na tak način se predstavi sodelovanje med nacionalno ravnijo držav članic EU ter med ravnijo EU.
Ključne besede: geografska označba, geografska označba porekla, sui generis sistem, obseg varstva, kolektivna pravica, teritorialni značaj, nelojalna konkurenca, generičnost, specifikacija
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2019; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (444,10 KB)

4.
ZNAMKA IN FIRMA V PRAVU INTELEKTUALNE LASTNINE
Maja Albreht, 2010, diplomsko delo

Opis: Znamko pravno ureja Zakon o industrijski lastnini, ki je tako kot firma, ki je pravno urejena v Zakonu o gospodarskih družbah, pravica industrijske lastnine. Avtorica se v diplomski nalogi ukvarja z vprašanjem razmerja med njima ter navaja možne pravne zahtevke, ki jih ima imetnik prejšnje znamke ali firme proti imetniku kasnejše, enake ali podobne, firme ali znamke. Sprva opredeli teoretične značilnosti firme in znamke ter razlike med njima. Poudarek daje možnim pravnim zahtevkom v pravu industrijske lastnine, ki jih ima imetnik prejšnje pravice, znamke ali firme, v postopku registracije in kasneje v gospodarskem prometu. Na kratko predstavi tudi varstvo znamke in firme v pravu zatiranja nelojalne konkurence in kazenskem pravu. Avtorica ugotavlja, da sama tematika o razmerju med znamko in firmo še zdaleč ni popolno razdelana in zato odpira vrsto vprašanj, na katera praksi do sedaj še ni uspelo podati ustreznih odgovorov. Relevantne sodne odločbe Sodišča Evropske Unije in nacionalnih sodišč avtorici služijo kot pomoč pri boljšem razumevanju same tematike, vendar v omejenem obsegu, saj tudi ta ni preobsežna in dovolj jasna, kar lahko posledično vodi v različne interpretacije.
Ključne besede: firma, znamka, intelektualna lastnina, dobra vera, nelojalna konkurenca, registracija.
Objavljeno: 11.03.2010; Ogledov: 2673; Prenosov: 681
.pdf Celotno besedilo (642,59 KB)

5.
PRIMERJALNA REKLAMA PO SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Janja Hadalin, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen bralca je seznaniti s pojmom primerjalne reklame, njeno pravno ureditvijo, oblike primerjalne reklame, praktični primeri, sankcije v primeru kršitev pogojev. diplomsko delo se nanaša na ureditev primerjalne reklame pri nas in v Nemčiji.
Ključne besede: konkurenca, nelojalna konkurenca, primerjalna reklama, oglaševanje, samoregulativa, varstvo potrošnikov.
Objavljeno: 22.12.2010; Ogledov: 2294; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (403,04 KB)

6.
VARSTVO KONKURENTOV V OKVIRU UREDITVE NEPOŠTENIH POSLOVNIH PRAKS V PRAVU EU
Staša Ana Kanduč Valant, 2011, magistrsko delo

Opis: Ideja o zagotavljanju poštenosti v vseh odnosih na trgu (odnosih med konkurenti, odnosih med podjetji in potrošniki ter v vertikalnih odnosih med samimi podjetji) v pravu EU ni celovito izpeljana. Približana so le določena vprašanja s področja prava preprečevanja nelojalne konkurence in sicer deloma s primarnim pravom (pravila, ki jih je oblikovalo Sodišče EU v zvezi s prostim pretokom blaga in storitev), deloma pa s sekundarnim pravom (direktive). Temeljni motiv evropskega zakonodajalca pri pripravi sekundarnih pravil s področja preprečevanja nelojalne konkurence je zaenkrat varstvo potrošnikov, osrednje merilo za presojanje dejanj nelojalne konkurence pa vpliv na njihove interese. Vertikalen pristop, ki je dolgo časa prevladoval pri sprejemanju pravil na tem področju, je privedel do razdrobljenosti zakonodajnega okolja, ki je Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (v nadaljevanju DNPP), kljub bolj horizontalnemu pristopu, ni odpravila, temveč mestoma le še poglobila. Povzročila je namreč delitev (v mnogih državah enotnega) sistema varstva pred nelojalno konkurenco na pravila, ki so določena v korist potrošnikov in pravila, ki so določena v korist (poštenih) konkurentov. Pravila za preprečevanje nepoštenih poslovnih praks, ki škodijo ekonomskim interesom potrošnikov, so tako sedaj deloma popolnoma usklajena (splošni vidiki), deloma pa podvržena minimalni harmonizaciji (posebni vidiki). Varstvo pred nepoštenimi poslovnimi praksami v odnosih B2B pa se (bolj ali manj vzporedno) zagotavlja na tri različne načine: neposredno (Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju določa minimalne standarde za varstvo pred zavajajočim oglaševanjem in na principu maksimalne harmonizacije temelječe kriterije za primerjalno oglaševanje), posredno (preko zaščite ekonomskih interesov potrošnikov s prepovedjo nepoštenih poslovnih praks v odnosih B2C) in z neusklajeno nacionalno zakonodajo (npr. suženjsko posnemanje, varovanje poslovne skrivnosti, očrnitev konkurentov…). Analiza določb DNPP in prvih sodb Sodišča EU o njeni razlagi je potrdila predvidevanje o vplivu določb DNPP na odnose B2B. Pri večini nepoštenih poslovnih praks je namreč interes potrošnikov in konkurentov za njihovo prepoved neločljivo povezan. Potrošnik, ki bo s tožbo (ali predlogom pristojnemu upravnemu organu za uvedbo postopka) v svojem (ekonomskem) interesu dosegel prepoved določene nepoštene poslovne prakse, bo poleg sebe (in ostalih potrošnikov) pogosto posredno zavaroval tudi ekonomske interese konkurentov. Poleg tega morajo biti po členu 11 DNPP tudi samim konkurentom (ki imajo po nacionalnem pravu upravičen interes za boj proti nepoštenim poslovnim praksam) zagotovljena učinkovita sredstva za boj proti nepoštenim poslovnim praksam. To pomeni, da podjetja za varovanje (samo) svojih interesov nimajo nobenih sredstev, imajo pa jih zaradi varovanja ekonomskih interesov potrošnikov. Pričakovati je, da bodo pod njimi lahko v marsikaterem primeru skrila tudi svoje interese in jih tako (posredno) zaščitila.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, pravo preprečevanja nelojalne konkurence, varstvo konkurentov, nepoštene poslovne prakse, zavajajoče oglaševanje, primerjalno oglaševanje
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 3027; Prenosov: 513
.pdf Celotno besedilo (968,70 KB)

7.
PRAVNI VIDIK MARKETINGA
Nejc Cilenšek, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomski nalogi, ki je razdeljena na teoretični in praktični del, so najprej predstavljeni temeljni instituti prava, ki posegajo na področje marketinga. Osredotočili smo se na institute obligacijskega prava, ki so temelji vseh pogodb in določajo pravice in obveznosti strank, ki v takšno razmerje vstopijo. V nadaljevanju pa smo se bolj osredotočil na zakone in predpise, ki so relevantni na področju marketinga. Menimo, da se v marketingu s temi instituti najpogosteje srečujemo, zato je pomembno, da jih poznajo vsi, ki se z marketingom ukvarjajo. Marketinški proces zajema širok spekter med seboj povezanih dejavnosti, zato moramo najprej izpostaviti vse te pomembne dejavnosti. To so: izdelek, cene, kupoprodajni pogoji, oglaševanje, komuniciranje, tržne poti in podobno, skupaj pa sestavljajo marketinški miks. Na vseh teh področjih pa se pojavlja obširen splet zakonov in pravnih pravil, ki smo jih v diplomski nalogi na kratko predstavili. V praktičnem delu diplomske naloge smo izvedeli anketo, s katero smo preverili, kako se predstavljena teorija uresničuje v praksi. Zanimalo nas je predvsem, kaj predpisi pomenijo za tiste, ki delujejo na področju marketinga. Namen in cilj naše naloge je bil zato ugotoviti, ali je zakonodaja na tem področju težko razumljiva in zapletena, ali predstavlja ovire pri delu zaradi njene nejasnosti in kompleksnosti, ali so za razumevanje in uporabo predpisov potrebna posebna izobraževanja zaposlenih, ali podjetja pri svojem delovanju dosledno upoštevajo pravne predpise in ali ti vplivajo na njihovo začrtano strategijo v podjetju ter jih pri njihovem delovanju omejujejo.
Ključne besede: marketing, obligacijsko pravo, industrijska lastnina, oglaševanje, nelojalna konkurenca
Objavljeno: 13.07.2011; Ogledov: 1779; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (529,91 KB)

8.
Slaba vera prijavitelja znamke in primer Lindt
Vesna Težak, 2012, diplomsko delo

Opis: Leta 2009 je Sodišče EU v primeru Lindt prvič postavilo smernice za razlago pojma slabe vere, ki se pojavlja v zakonodaji EU in nacionalni zakonodaji na področju prava znamk kot razlog za njeno prenehanje. Pred tem so se v literaturi in sodni praksi pojavljali različni pristopi k razlagi, Sodišče EU pa je s svojo interpretacijo postavilo temelje za enotnejšo razlago v prihodnosti. Namen diplomske naloge je predstaviti in presoditi nove smernice in njihovo uporabo v primeru Lindt. V pričujočem delu ugotavljamo, da so smernice, ki jih je podalo Sodišče EU, zelo široke, zato ni nujno, da bodo interpretacije nacionalnih sodišč držav članic enotne. Je pa Sodišče EU jasno določilo, da so za presojo slabe vere relevantne vse upoštevne okoliščine zadevnega primera, iz česar sledi, da se bo slaba vera tudi v prihodnje presojala od primera do primera in s posebnim ozirom na okoliščine, ki jih je izpostavilo Sodišče EU. To so prijaviteljeva vednost o obstoječi uporabi enakega znaka, prijaviteljev namen preprečiti tretji osebi nadaljnjo uporabo ter stopnja pravne zaščite, ki jo uživata znak tretje osebe in prijaviteljev znak. Odločba v zadevi Lindt bo zato nedvomno imela velik vpliv na konkurenco na skupnem notranjem trgu.
Ključne besede: znamka, znamka EU, slaba vera, prenehanje znamke, Sodišče EU, notranji trg, nelojalna konkurenca
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1087; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (236,64 KB)

9.
PRIMERJALNO-PRAVNI PRIKAZ POGLAVITNIH ZNAČILNOSTI ZAŠČITE PATENTA IN VARTSVA POSLOVNE SKRIVNOSTI V SLOVENIJI, NA HRVAŠKEM IN V AVSTRIJI
Jerneja Kure Zupančič, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja primerjalno-pravni prikaz poglavitnih značilnosti zaščite patenta in varstva poslovne skrivnosti v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Končna splošna ugotovitev predelane literature in virov je, da je na obeh področjih obravnavanih držav več podobnosti kot razlik. Obenem naloga predstavi tudi razmerje med področjema prava intelektualne lastnine / prava industrijske lastnine in konkurenčnega prava / prava nelojalne konkurence. Pravni teoretiki so različnega mnenja, vendar na splošno povezava med obema področjema obstaja. Sledi obravnava dileme, v kateri se ukvarjamo z vprašanjem, kateri mehanizem zaščite je boljši, patent ali poslovna skrivnost. Poudariti je potrebno, da ni mogoče določiti, kateri institut je primerneje uporabiti, saj je za vsak konkreten primer lahko boljši oziroma učinkovitejši drug mehanizem zaščite. Glede na situacijo mora vsak izumitelj pretehtati pozitivne in negativne strani zaščite in se nato odločiti za primernejšo zaščito oziroma varstvo. Na podlagi predelane teorije sledi praktično delo v obliki ankete; Patent ali poslovna skrivnost v slovenskih podjetjih. Z anketo želimo pridobiti čim več različnih podatkov, tako o inovativnosti podjetij, številu patentov, razlogov za odločitev za en ali drug mehanizem zaščite, ovirah in pozitivnih lastnostih patenta ali poslovne skrivnosti. Zanimali so nas tudi podatki o internih aktih, določbah v pogodbi o zaposlitvi in pogodbah o ne razkrivanju informacij, ki določajo varovanje poslovnih skrivnosti itd. Kljub slabi odzivnosti slovenskih podjetij vseeno lahko ugotovimo, da so rezultati primerljivi z že opravljeno, obsežnejšo raziskavo področja intelektualne lastnine v Sloveniji.
Ključne besede: Patent, poslovna skrivnost, industrijska lastnina, nelojalna konkurenca, Slovenija, Avstrija, Hrvaška.
Objavljeno: 21.07.2014; Ogledov: 1154; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

10.
Analiza nelojalne konkurence v Sloveniji po vstopu v EU
Petra Založnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava vedno aktualno problematiko nelojalne konkurence. V delu smo predstavili analizo stanja na tem področju v Sloveniji po vstopu v Evropsko Unijo, osredotočili pa smo se na področje sive ekonomije in kršitev varstva potrošnikov. Predstavili smo zakonodajo in organe inšpekcijskega nadzora, ki se s tem ukvarjajo, potrebne podatke za ugotovitev sedanjega in preteklega stanja pa smo pridobili s pomočjo ankete. Začetna delovna hipoteza je bila, da se je stanje na področju nelojalne konkurence po vstopu v EU opazno poslabšalo. Statistična analiza ankete, ki smo jo opravili s pomočjo programa SPSS Statistics, je sicer delno potrdila našo hipotezo, vendar pa smo pričakovali, da bo porast nelojalne konkurence izrazitejši kot pa so pokazali rezultati ankete. Sklep ob zaključku naloge je, da bodo dejanja nelojalne konkurence vedno v določeni meri prisotna, ne glede na zaostritev zakonodaje in sankcij. Bi pa lahko država z izboljšanjem gospodarskega stanja in posledično z izboljšanjem življenjskega standarda prebivalcev Slovenije, bistveno zajezila nelojalno konkurenco, še posebej na področju sive ekonomije.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, varstvo potrošnikov, siva ekonomija, inšpekcijski organi
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 380; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici