| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Alternativni načini zaščite geografskega porekla vina v Sloveniji in Severni Makedoniji : diplomsko delo
Andrej Bitrakov, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava tematiko alternativnih načinov zaščite geografskega porekla vina v Republiki Sloveniji oziroma Evropski uniji (EU) in Republiki Severni Makedoniji. Geografsko poreklo proizvodov se v izbranih sistemih primarno in neposredno varuje prek t. i. sui generis sistema zaščite. Gre za sistem pravnih pravil in načel, s katerimi se ureja označba geografskega izvora (OGI) kot posebna pravica industrijske (intelektualne) lastnine, ki varuje geografski izvor različnih proizvodov, med njimi tudi vin. Kljub dolgoletni tradiciji tega sistema se pri pridelovalcih vin v modernem času zaradi vsebinske zahtevnosti pogojev za registracijo OGI za vina, kompleksnosti in zapletenosti postopka registracije ter izključujoče narave sistema zaščite na ravni EU vse pogosteje pojavljajo zamisli o uporabi nadomestnih orodij za zaščito geografskega porekla svojih proizvodov. Na podlagi podrobnejše vsebinske analize določb veljavnih slovenskih in makedonskih predpisov ter predpisov EU, stališč vodilne teorije prava OGI, prava znamk in konkurenčnega prava ter sodne prakse Sodišča EU avtor ugotavlja, da obstajajo številni drugi, alternativni načini varstva OGI za vina, ki niso zaščitene v okviru t. i. neposrednega sistema varstva. Kot alternativne možnosti varstva se tako kažejo predvsem kolektivna in certifikacijska znamka, varstvo pred nelojalno konkurenco, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja in pravo varstva potrošnikov. Posebna pozornost je pri tem v magistrskem delu namenjena ne samo osnovni analizi različnih institutov, ki lahko vsaj na teoretični ravni služijo kot alternativno sredstvo za varstvo geografskega imena vin, ampak tudi primerjavi ureditve teh institutov v Sloveniji (ter s tem EU) in Severni Makedoniji. Ugotovitve zaključnega dela so relevantne tudi z vidika večletnega spora med EU in Združenimi državami Amerike (ZDA) o (ne)ustreznosti sui generis sistema zaščite geografskega porekla vina. Izhajajoč iz raziskave alternativnih načinov varstva in zlasti s pomočjo primerjave zaščite geografskega porekla vina z OGI in znamkami avtor ocenjuje, da imajo OGI kot posebna vrsta pravice industrijske lastnine številne jasne in očitne prednosti, ki jih pomembno ločijo od preostalih proučevanih instrumentov. Dodana vrednost OGI je tako v izjemno širokem obsegu varstva, ki ga ti zagotavljajo svojim imetnikom, neomejenem času trajanja, neplačilu pristojbin ter odpornosti pred spremembo v generično ime in posledično izgubo zaščite.
Ključne besede: OGI, posredni sistem varstva, kolektivna znamka, certifikacijska znamka, nelojalna konkurenca, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja, pravo varstva potrošnikov, carinsko pravo.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 1219; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Pravni vidiki nelojalnega oglaševanja
Alen Feuš, 2018, diplomsko delo

Opis: Oglaševanje je tržno-komunikacijska dejavnost, namenjena povečanju prodaje. Je pravno urejeno kot samoregulativa pod okriljem Slovenskega oglaševalskega kodeksa v sklopu Slovenske oglaševalne zbornice, na državni ravni pa je zaobjeto v sklopu različnih zakonov. Evropska Unija daje smernice za poenotenje pogojev v različnih direktivah, a dopušča lastno zakonodajo. Podobno imajo Združene države Amerike oglaševanje pravno urejeno na različnih ravneh, vendar nad izvajanjem bdi večje število agencij. Nelojalno oglaševanje se pojavlja v različnih oblikah skozi različne kanale oglaševanja. V primeru kršitev je pristojen samoregulativni organ Oglaševalsko razsodišče Slovenske oglaševalske zbornice, upravne sankcije izvaja Tržni inšpektorat, civilnopravne in kazenske sankcije pa se dosegajo s postopki na sodiščih. Kazenske sankcije so določene v Kazenskem zakoniku.
Ključne besede: oglaševanje, nelojalna konkurenca, organi nadzora oglaševanja, sankcije.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2018; Ogledov: 1163; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (740,86 KB)

3.
Konkurenčno kazensko in prekrškovno pravo : nekateri izbrani problemi
Miha Šošić, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Pri prekrškovnem in kazenskem sankcioniranju konkurenčnopravnih kršitev se odpirajo številni problemi, saj je poleg konkurenčnopravnih izhodišč potrebno upoštevati tudi posebnosti kaznovalnega prava, zlasti garancije, ki so potrebne za varstvo fizičnih in pravnih oseb pred zlorabo državne oblasti. Osrednjo vlogo pri tem imajo načelo zakonitosti in procesna jamstva, katerih namen je zagotavljanje poštenega prekrškovnega in kazenskega postopka. Avtor ugotavlja, da pri slovenski ureditvi konkurenčnega prekrškovnega in kazenskega prava številni problemi ostajajo odprti, tako z vidika materialnopravnih kot postopkovnih rešitev.
Ključne besede: konkurenčno pravo, prepovedano omejevanje konkurence, nelojalna konkurenca, prekrški, kazniva dejanja, načelo ne bis in idem
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1155; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (362,04 KB)

4.
Kolizijska pravila v konkurenčnopravnih sporih - problem neopredeljenosti pojmov v uredbi Rim II
Nina Bezjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Rim II ne definira pojmov nelojalne konkurence in ravnanj, ki omejujejo svobodno konkurenco, četudi se pravila glede določitve merodajnega prava v konkurenčnopravnih sporih nanašajo na ta dva pojma. Poleg omenjenih, določitev ustreznega prava v konkurenčnopravnih sporih otežujejo še nekateri drugi pomensko odprti pojmi, denimo (upoštevni) trg, škoda in kraj nastopa škodne posledice kot eni najpomembnejših. Ob tem se postavlja vprašanje, kako se sploh lotiti določitve ustreznega merodajnega prava, saj je odločitev v prvi fazi odvisna od tega, ali spor izvira iz pogodbene ali nepogodbene obveznosti. V nekaterih primerih tožba temelji tako na pogodbenih kot nepogodbenih elementih, zaradi česar je izbira prava še toliko bolj problematična. To magistrsko delo naslavlja problematiko kolizijskih pravil v konkurenčnopravnih sporih, pri čemer se osredotoča na definicijo trga in ostale pomensko odprte formulacije, saj je njihova opredelitev ključna za presojo, katere določbe v konkretnem primeru uporabiti. Tudi od tega je namreč odvisna pravna varnost udeležencev na trgu. Ugotoviti je, da Sodišče Evropske unije skuša z avtonomno razlago kazuistično razložiti vsebino pojmov in tako oblikovati poenotena pravila, ki jih lahko nacionalna sodišča uporabijo pri reševanju primerov. Razlaga SEU ni ostala povsem brez praznin, zato so naposled nacionalna sodišča vendarle tista, ki to razlago dopolnijo s svojo lastno, kar posledično nedvomno pomeni različne rezultate postopkov v različnih državah.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, omejevanje konkurence, nepogodbene obveznosti, učinek na trgu, izbira merodajnega prava, upoštevni trg, avtonomija volje, člen 6 Rim II
Objavljeno v DKUM: 05.03.2018; Ogledov: 1244; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

5.
Negativen vpliv konkurence na dejavnost zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji
Mojca Kolar, 2018, magistrsko delo

Opis: Po osamosvojitvi Slovenije se je na slovenskem trgu začela intenzivno razvijati tudi dejavnost zasebnega varovanja in število varnostnih služb je začelo strmo naraščati. Močna konkurenca med njimi je z leti prinesla v dejavnost varovanja veliko negativnih posledic. Ena izmed teh so tudi plače varnostnega osebja, ki so danes daleč pod slovenskim povprečjem. Toda za sistemom plač zaposlenih stoji plačni sistem storitev na trgu varovanja. Magistrska naloga obravnava problematiko neobičajno nizkih cen fizičnega in tehničnega varovanja, kar je posledica nelojalne konkurence in drugih oblik izkrivljanja konkurence. Nelojalna konkurenca se lahko kaže na različnih področjih, tudi v tistih oblikah, ki jih ZPOmK-1 sicer taksativno ne našteva, vendar kljub temu sodijo v domet generalne klavzule. Zbornica za zasebno varovanje je konec 90. let sprejela sklepe združenja, s katerimi je želela preprečiti nezakonita ravnanja članic in nelojalno konkurenco med njimi. Urad za varstvo konkurence je nato odločil, da predmetni sklepi omejujejo konkurenco in so zato nični. ZPOmK-1 sicer pod določenimi pogoji dovoljuje izjemo od prepovedi sklepanja omejevalnih sporazumov, vendar kljub številnim pozitivnim razlogom ne moremo zagotovo trditi, da bi bil sklep podjetniškega združenja, s katerim bi se določile izhodiščne cene storitev zasebnega varovanja, dovoljen. Glede na to, da bi družbe za zasebno varovanje ali njihovo združenje težko dosegli veljavni sporazum, pa preostane le še vloga zakonodajalca, da uredi problematiko dejavnosti varovanja. V tem primeru govorimo o »izjemi glede na vrsto dejavnosti oz. sektorski izjemi«. Nekatere dejavnosti so namreč zelo pomembne za življenje ljudi ter za nemoteno delovanje organizacij in države. Država lahko takšne dejavnosti opravlja sama, lahko pa v določenem obsegu dejavnost ali del dejavnosti prepusti gospodarskim družbam. Družbe opravljajo dejavnost v javnem interesu države, ta pa njihovo delovanje strogo nadzira. Ena izmed takšnih dejavnosti je tudi zasebno varovanje. V takšnem primeru omejitve konkurence ne moremo pripisati, kot to zahteva 6. člen ZPOmK-1, samostojnemu protikonkurenčnemu dejanju družb in so te zaščitene pred vsemi posledicami kršitve omenjenega člena. Država lahko zato s posebnim zakonom v določenem obsegu regulira plačni sistem dejavnosti in v tem vidimo veliko priložnost za rešitev plačne problematike zasebnega varovanja. Stabilizacija plačnega sistema v dejavnosti zasebnega varovanja bi prispevala k ravoju kakovosti storitve, s tem pa večji varnosti naročnikov ter seveda k večji varnosti in zadovoljstvu zaposlenih.
Ključne besede: Zasebno varovanje, nelojalna konkurenca, neobičajno nizke cene, omejevalni sporazum, sklep podjetniškega združenja, tarifa storitev varovanja
Objavljeno v DKUM: 09.02.2018; Ogledov: 1631; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

6.
USTVARJANJE ZMEDE V JAVNOSTI KOT POGOJ KRŠITVE ZNAMKE - PRIMER NIZKOCENOVNIH IZDELKOV, KI Z EMBALAŽO POSNEMAJO ZNANE BLAGOVNE ZNAMKE
Tilen Harc, 2016, diplomsko delo

Opis: V obdobju, ko vedno bolj pogosto merimo kvaliteto podjetja ali posameznika tako, da ugotavljamo kakšen dobiček pri udejstvovanju na gospodarskem in tržnem področju je bil ustvarjen s strani le-tega, so postale blagovne znamke ključne za prepoznavanje določenih proizvajalcev in njihovih izdelkov, prav tako pa se blagovne znamke lahko dojema predvsem kot varovalo pred kršitvami tekmecev oziroma konkurence. Z blagovnimi znamkami si podjetje lahko pridobi razlikovalni učinek, na podlagi katerega posamezniki lahko sklepajo od koga je izdelek, od kod izvira, na kakšen način je bil narejen, kakšna je kvaliteta in podobno. Nosilec vseh teh elementov so blagovne znamke, ki zaradi svoje pomembnosti morajo biti ustrezno zaščitene. V slovenski zakonodaji za zaščito blagovnih znamk velja Zakon o industrijski lastnini, ki to področje celovito ureja. Še posebej pomemben je 47. člen ZIL-1, ki se nanaša na kršitve, torej na dejanja, ki kot taka niso zaželena in predstavljajo poseg v pravice drugega. Ob tem je potrebno razumeti, da se velikokrat zgodi, da določenega dejanja konkurenta ne moremo uvrstiti pod kršitve blagovne znamke, saj za to niso izpolnjeni vsi pogoji. Kljub temu obstaja določeno varstvo tudi za takšne primere in sicer v Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence, natančeje v 63.a členu. Omenjen člen pojasnjuje v katerih primerih je mogoče določeno ravnanje konkurenta razlagati kot dejanje nelojalne konkurence. Ključna problematika, ki je obravnavana v diplomski nalogi se nanaša na podobnost embalaže, torej na situacije, ko je embalaža enega izdelka določenega podjetja po izgledu podobna embalaži drugega izdelka drugega podjetja. Iz tega izhaja, da gre lahko bodisi za kršitev znamke, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji, ki se navezujejo na to, kaj je bilo kot znamka registrirano, bodisi pa lahko gre za dejanja nelojalne konkurence. Prav tako obstaja možnost, da v določenem primeru hkrati gre za oboje, torej za kršitev znamke in za dejanje nelojalne konkurence, ob čemer pa je potrebno poudariti, da je dokazovanje kršitve znamke na podlagi ZIL-1 lažje dokazati. Glede na trd boj, ki poteka med konkuretni oziroma med različnimi podjetji, pri katerem šteje vsak pridobljen potrošnik in na ta račun vsak zaslužen denar, je črta med ustreznim ravnanjem podjetij in napačnim ravnanjem pogosto že zelo zamaknjena. Bodisi je mogoče dejanja razlagati kot kršitve blagovnih znamk bodisi kot dejanja nelojalna konkurence, dejstvo pa je, da je zadev, pri katerih moramo kot potrošniki biti zelo pozorni, da nismo speljani v zmoto, vedno več.
Ključne besede: znamka, relativni razlogi za zavrnitev registracije znamke, industrijska lastnina, kršitev znamke, podobnost in verjetnost zmede, nelojalna konkurenca
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1491; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (22,14 MB)

7.
POSLOVNI MODEL UBER Z VIDIKA PRAVA EU
Katja Vizjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava tehnološko podjetje Uber, ki v vlogi platforme za sodelovanje s pomočjo aplikacije povezuje uporabnike s ponudniki prevoznih storitev in tako predstavlja novodobno alternativo že uveljavljenim avtotaksi storitvam. V tem trenutku start-up podjetje z najvišjim vloženim kapitalom na svetu resda ustvarja nove poslovne priložnosti in tako prispeva k ustvarjanju novih zaposlitvenih možnosti in intenzivnejši gospodarski rasti, tudi interes potrošnikov je velik in število uporabnikov strmo narašča; hkrati pa predstavlja izziv že uveljavljenim ponudnikom avtotaksi storitev, ki ga v strahu za svoja delovna mesta sprejemajo z množičnim odporom, ter sproža vprašanja glede pravilne in smiselne uporabe obstoječih pravnih okvirov. Rezultat omejujočega pristopa evropskih nacionalnih sodišč so številne sodne prepovedi ali omejitve izvajanja Uberjevih storitev zaradi dejanj nelojalne konkurence; njegova prisotnost na evropskem trgu pa odpira tudi mnoga vprašanja s področja konkurenčnega in delovnega prava EU. Na Sodišče EU so bila jeseni 2015 v predhodno odločanje predložena vprašanje glede klasifikacije Uberjeve dejavnosti; če ga bo Sodišče EU razglasilo za prevozno podjetje, bo zapadel pod nacionalno zakonodajo držav članic EU o prevoznih storitvah; v primeru razglasitve za podjetje za storitve informacijske družbe pa bodo zanj veljale določbe zakonodaje EU o enotnem digitalnem trgu. Evropska komisija je junija 2016 izdala smernice za ustrezno uporabo prava EU za tovrstne poslovne modele glede zahtev dostopa do trga, ureditve odgovornosti, varstva uporabnikov, klasifikacije delavcev in obdavčenja, s hkratnimi navodili državam članicam EU glede ustrezne zakonske ureditve na nacionalni ravni. Po uspešnem lanskoletnem vstopu na sosednji hrvaški trg je ponudbo Uberjevih storitev kmalu moč pričakovati tudi v Sloveniji. V diplomski nalogi izpostavljam trenutno najbolj pereče dileme na področju konkurenčnega in delovnega prava, s katerimi imajo opravka tako zakonodajalci kot tudi uporabniki aplikacije, in predstavljam rešitve za zakonodajno ureditev Uberja na ravni prava EU.
Ključne besede: Uber, ekonomija delitve, platforma za sodelovanje, sodelovalno gospodarstvo, sodelovalna potrošnja, nelojalna konkurenca
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 2807; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
Družbeni status poklicnega prevajalca na slovenskem trgu
Mojca Šijanec, 2016, diplomsko delo

Opis: Prevajanje je profesionalna dejavnost strokovnjakov in izvedencev določenega jezikovnega in medkulturnega področja, ki prenašajo in ustrezno preoblikujejo izvirno besedilo v ciljno. Žal, dandanes vlada splošno mišljenje, da je vsakdo, ki zna nekaj besed tujega jezika, lahko tudi prevajalec. Pričujoče diplomsko delo skuša analizirati aktualni družbeni status prevajalca v Republiki Sloveniji s profesionalnega vidika, ki ga določajo trije med seboj povezani dejavniki – ekonomski položaj, družbena moč in družbeni ugled. Pogojujejo ga izobrazba, zaposlitev, ambicioznost in cilji, ki si jih zastavi posameznik oziroma določena stroka. Teoretični del naloge poskuša opredeliti prevajalski poklic na slovenskem trgu, status prevajalca, sodobne kompetence, ki označujejo strokovno izobraženega prevajalca, zaposlitvene možnosti ter poudarja kodeks prevajalske etike. V empiričnem delu smo s pomočjo analize spletnega anketnega vprašalnika poskušali ugotoviti trenutno stanje med slovenskimi prevajalci, kakšno stopnjo izobrazbe imajo in kako pridejo do prevodnih naročil. S primerjalno analizo cenovne politike ter strokovnega in splošnega besedila smo na podlagi povpraševanj pri agencijah, samozaposlenih in anketiranih prevajalcih pridobili vpogled v ponudbe le-teh, jih primerjali in prikazali t. i. dumping cene na slovenskem trgu. Ugotovili smo, da je regulacija prevajalskega poklica nujna za ohranitev stabilnega družbenega statusa prevajalca, saj v Sloveniji prevladujeta samozaposlitev in delo preko avtorske pogodbe, ki ju razumemo kot posledico zasičenosti trga in nelojalne konkurence.
Ključne besede: družbeni status poklicnega prevajalca, dumping cene, samozaposlitev, etični kodeks prevajanja, nelojalna konkurenca
Objavljeno v DKUM: 31.08.2016; Ogledov: 1390; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (73,55 MB)

9.
Analiza nelojalne konkurence v Sloveniji po vstopu v EU
Petra Založnik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava vedno aktualno problematiko nelojalne konkurence. V delu smo predstavili analizo stanja na tem področju v Sloveniji po vstopu v Evropsko Unijo, osredotočili pa smo se na področje sive ekonomije in kršitev varstva potrošnikov. Predstavili smo zakonodajo in organe inšpekcijskega nadzora, ki se s tem ukvarjajo, potrebne podatke za ugotovitev sedanjega in preteklega stanja pa smo pridobili s pomočjo ankete. Začetna delovna hipoteza je bila, da se je stanje na področju nelojalne konkurence po vstopu v EU opazno poslabšalo. Statistična analiza ankete, ki smo jo opravili s pomočjo programa SPSS Statistics, je sicer delno potrdila našo hipotezo, vendar pa smo pričakovali, da bo porast nelojalne konkurence izrazitejši kot pa so pokazali rezultati ankete. Sklep ob zaključku naloge je, da bodo dejanja nelojalne konkurence vedno v določeni meri prisotna, ne glede na zaostritev zakonodaje in sankcij. Bi pa lahko država z izboljšanjem gospodarskega stanja in posledično z izboljšanjem življenjskega standarda prebivalcev Slovenije, bistveno zajezila nelojalno konkurenco, še posebej na področju sive ekonomije.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, varstvo potrošnikov, siva ekonomija, inšpekcijski organi
Objavljeno v DKUM: 04.07.2016; Ogledov: 1274; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
PRIMERJALNO-PRAVNI PRIKAZ POGLAVITNIH ZNAČILNOSTI ZAŠČITE PATENTA IN VARTSVA POSLOVNE SKRIVNOSTI V SLOVENIJI, NA HRVAŠKEM IN V AVSTRIJI
Jerneja Kure Zupančič, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja primerjalno-pravni prikaz poglavitnih značilnosti zaščite patenta in varstva poslovne skrivnosti v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Končna splošna ugotovitev predelane literature in virov je, da je na obeh področjih obravnavanih držav več podobnosti kot razlik. Obenem naloga predstavi tudi razmerje med področjema prava intelektualne lastnine / prava industrijske lastnine in konkurenčnega prava / prava nelojalne konkurence. Pravni teoretiki so različnega mnenja, vendar na splošno povezava med obema področjema obstaja. Sledi obravnava dileme, v kateri se ukvarjamo z vprašanjem, kateri mehanizem zaščite je boljši, patent ali poslovna skrivnost. Poudariti je potrebno, da ni mogoče določiti, kateri institut je primerneje uporabiti, saj je za vsak konkreten primer lahko boljši oziroma učinkovitejši drug mehanizem zaščite. Glede na situacijo mora vsak izumitelj pretehtati pozitivne in negativne strani zaščite in se nato odločiti za primernejšo zaščito oziroma varstvo. Na podlagi predelane teorije sledi praktično delo v obliki ankete; Patent ali poslovna skrivnost v slovenskih podjetjih. Z anketo želimo pridobiti čim več različnih podatkov, tako o inovativnosti podjetij, številu patentov, razlogov za odločitev za en ali drug mehanizem zaščite, ovirah in pozitivnih lastnostih patenta ali poslovne skrivnosti. Zanimali so nas tudi podatki o internih aktih, določbah v pogodbi o zaposlitvi in pogodbah o ne razkrivanju informacij, ki določajo varovanje poslovnih skrivnosti itd. Kljub slabi odzivnosti slovenskih podjetij vseeno lahko ugotovimo, da so rezultati primerljivi z že opravljeno, obsežnejšo raziskavo področja intelektualne lastnine v Sloveniji.
Ključne besede: Patent, poslovna skrivnost, industrijska lastnina, nelojalna konkurenca, Slovenija, Avstrija, Hrvaška.
Objavljeno v DKUM: 21.07.2014; Ogledov: 2116; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici