| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vsebnost skupnih antocianinov v plodovih različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)
Tjaša Romih, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Maline so visoko cenjen sadež, predvsem zaradi aromatičnega okusa in pestre kemična sestave. Antocianini dajejo plodovom malin značilno rdečo barvo in jih ščitijo pred UV-žarki in napadi insektov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na vsebnost skupnih antocianinov. V raziskavo smo vključili 22 vzorcev različnih genotipov malinjaka. Vsebnost skupnih antocianinov v ekstraktih plodov in nektarju smo izmerili s pH diferencialno metodo. Plodovi primitivnih in kultiviranih genotipov malinjaka se niso značilno razlikovali v vsebnosti antocianinov. Sušenje z zamrzovanjem ni značilno vplivalo na vsebnost antocianinov, medtem ko je termična obdelava plodov pri pripravi nektarja značilno znižala vsebnost antocianinov v primerjavi z zamrznjenimi plodovi.
Ključne besede: Maline (Rubus idaeus L.), antocianini, zamrznjeni plodovi, nektar, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, kultivirani genotipi, primitivni genotipi.
Objavljeno: 28.01.2019; Ogledov: 572; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (853,39 KB)

2.
Vsebnost sladkorjev in organskih kislin v plodovih različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus l.)
Maša Špes, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil določiti vsebnosti sladkorjev in organskih kislin v plodovih različnih genotipov malinjaka in ugotoviti kakšen je vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja in sušenja z zamrzovanjem na vsebnost sladkorjev in organskih kislin. Koncentracije sladkorjev in organskih kislin smo določili s tekočinsko kromatografijo. Analizirali smo 21 različnih genotipov malinjaka. V plodovih malinjaka je prevladovala citronska kislina, najvišja vsebnost je bila v ekstraktih zamrznjenih malin s povprečno vrednostjo 91,0 mg/g suhe snovi. Po vsebnosti so sledile jabolčna, šikimska in fumarna kislina. V ekstraktih plodov, ki so bili sušeni z zamrzovanjem je bila vrednost citronske kisline v povprečju 87,2 mg/g suhe snovi, kar je značilno več kot v ekstraktih nektarja, kjer je bila vsebnost citronske kisline v povprečju 75,9 mg/g suhe snovi. Prevladujoč sladkor v ekstraktih zamrznjenih malin in plodov sušenih z zamrzovanjem je fruktoza s povprečno vrednostjo 104,2 mg/g suhe snovi in 102,8 mg/g suhe snovi.
Ključne besede: maline, Rubus idaeus L., sladkorji, organske kisline, nektar, zamrznjeni plodovi, plodovi sušeni z zamrzovanjem
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 655; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (228,45 KB)

3.
Antioksidativni potencial plodov različnih genotipov malinjaka (Rubus idaeus L.)
Anita Breznik, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Maline so bogat vir antioksidantov, med katere spadajo rastlinski sekundarni metaboliti. Te spojine preprečujejo oksidacijo plodov, do katere lahko pride zaradi vpliva okolijskih dejavnikov in delovanja mikroorganizmov. Namen naloge je bil raziskati vpliv genotipa malinjaka (Rubus idaeus L.), sušenja svežih plodov z zamrzovanjem in toplotne obdelave plodov pri pripravi nektarja na antioksidativni potencial. V raziskavo smo vključili plodove 19 različnih genotipov malinjaka. Antioksidativni potencial v metanolnih ekstraktih svežih in posušenih plodov ter nektarja smo merili z ABTS-, DPPH-, FRAP- in ORAC-metodami. Rezultate smo podali v µmol Trolox ekvivalenta (TE)/g suhe snovi (SS). Najvišji antioksidativni potencial je bil izmerjen pri divjem genotipu malinjaka, sledili so še primitivni in kultivirani genotipi. V ekstraktih plodov, ki so bili sušeni z zamrzovanjem, so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti višje kot v ekstraktih svežih plodov, vrednosti ORAC pa so pokazale drugačen trend. V ekstraktih nektarja so bile ABTS-, DPPH- in FRAP-vrednosti nižje kot v ekstraktih svežih plodov. Znižanje antioksidativnega potenciala med termično obdelavo je lahko posledica izgube naravno prisotnih antioksidantov. Antioksidativni potencial ekstraktov svežih plodov, izmerjen z ABTS-metodo, močno in značilno korelira z vrednostmi, izmerjenimi z DPPH- in FRAP-metodo. Med ORAC-, ABTS-, FRAP- ali DPPH-vrednostmi ni značilne korelacije.
Ključne besede: malinjak (Rubus idaeus L.), antioksidativni potencial, sveži plodovi, plodovi, sušeni z zamrzovanjem, nektar
Objavljeno: 09.03.2018; Ogledov: 970; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici