| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OPROSTITEV ODGOVORNOSTI PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O POGODBAH O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Tatjana Božič, 2011, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga (CISG) temelji na načelu stroge odgovornosti in teži k izpolnitvi obligacij, zato le izjemoma, v točno določenih primerih, dopušča izključitev odgovornosti. IV. odsek IV. poglavja, i.e. čl. 79 in 80 CISG določata, pod katerimi pogoji se lahko stranka, ki ni izpolnila pogodbe, razbremeni odgovornosti. Čl. 79 CISG omogoča dolžniku, ki krši svoje pogodbene obveznosti, da se razbremeni odgovornosti v kolikor dokaže, da je bila neizpolnitev posledica nepredvidljive in nepremostljive ovire, izven njegovega nadzora. V kolikor je neizpolnitev posledica neizpolnitve s strani tretje osebe, ki jo je dolžnik angažiral pri izpolnitvi dela ali celotne pogodbe, bo dolžnikova odgovornost izključena le v kolikor bo šlo za oviro, izven njegovega nadzora ter v kolikor tudi tretja stran, ki ji je bilo sodelovanje pri izpolnitvi zaupano, izpolnjuje kriterije za oprostitev. Kadar ovira le začasno prepreči izpolnitev pogodbe, velja oprostitev le za čas, ko ovira traja. Da bi lahko upnik izvršil pravna sredstva, ki so mu na voljo po CISG je nujno, da dolžnik, katerega izpolnitev je ovirana ali preprečena, o tem obvesti upnika, saj bo v nasprotnem primeru odgovarjal za škodo, ki bi mu zaradi opustitve notifikacije nastala. Oprostitev odgovornosti po čl. 79 CISG se nanaša le na oprostitev dolžnosti plačila odškodnine. Na ostala pravna sredstva, ki jih ima upnik po CISG, določba ne vpliva in je prost pri tem, da jih izvrši. Druga določba IV. odseka, i.e. čl. 80 CISG preprečuje, da bi se upnik skliceval na dolžnikovo neizpolnitev, če jo je povzročil sam s svojim dejanjem ali opustitvijo. Določba poleg odškodninske odgovornosti izključuje tudi druga pravna sredstva, ki jih CISG nudi upniku.
Ključne besede: CISG, oprostitev odgovornosti, kršitev pogodbe, neizpolnitev, odškodnina, ovira izven nadzora stranke, ravnanje ali opustitev upnika
Objavljeno: 16.11.2011; Ogledov: 2398; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (992,87 KB)

2.
EKSKULPACIJA POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PO OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU IN DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Klemen Drnovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki izvira iz pogodbenega razmerja in je posledica nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Kljub strogi zakonski ureditvi odgovornost dolžnika ni absolutna, saj se dolžnik odškodninske odgovornosti lahko razbremeni. Dolžnik nosi dokazno breme razbremenitve in mora dokazati obstoj zakonsko predpisanih ekskulpacijskih okoliščin. Ekskulpacija poslovne odškodninske odgovornosti je v OZ drugače urejena kot v CISG. Po 240. členu OZ je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Dikcija člena ne vsebuje pogoja nepredvidljivosti in zunanjosti okoliščin, kar je zabrisalo ločnico med objektivno in subjektivno odgovornostjo. Slovenska pravna doktrina ne daje enoznačnega odgovora glede pravne narave poslovne odškodninske odgovornosti, vendar lahko kljub precejšnjim razhajanjem v pravni teoriji ugotovimo, da kvalifikacija odgovornosti ni tako pomembna in v sodni praksi nima bistvenega pomena. Na drugi strani pa CISG na podlagi 79. člena CISG predpisuje objektivno odgovornost. Dolžnik tako ni odgovoren za neizpolnitev, le če dokaže, da je do neizpolnitve prišlo zaradi ovire, ki je bila izven njegove kontrole, in da od njega ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali pa premosti takšno oviro in njene posledice. CISG, ki se uporablja zgolj za sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb tako predpisuje strožjo obliko odgovornosti, saj razbremenitev dolžnika omogoča le v primerih, kadar je do neizpolnitve prišlo zaradi nepredvidljivih okoliščin in kadar te izhajajo izven dolžnikove sfere kontrole.
Ključne besede: odgovornost za kršitev pogodbe, neizpolnitev, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, subjektivna pravna narava, objektivna pravna narava, Dunajska konvencija – CISG, 79. čl. CISG, 80. čl. CISG.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 2851; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (659,80 KB)

3.
OPROSTITEV ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI ZA DEJANJA TRETJIH OSEB PO DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Andrej Kreže, 2014, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), kot temeljni pravni vir na področju mednarodne prodaje, je namenjena urejanju pravnih razmerij med kupci in prodajalci iz različnih držav. Področje, ki ga CISG ureja, obsega tudi odškodninske obveznosti, do katerih pride v primeru kršitve pogodbenih obveznosti katere izmed strank prodajne pogodbe. Za odškodninske obveznosti v CISG velja stroga ureditev. Stranka, ki krši svoje obveznosti, se namreč lahko oprosti odškodninske odgovornosti le v primerih, ko izpolnjuje natanko določene oprostitvene razloge. In sicer mora dokazati, da je do njene kršitve prišlo zaradi ovire izven njene kontrole, ki je ob sklenitvi pogodbe ni bilo mogoče predvideti ter se oviri ali njenim posledicam ni bilo mogoče izogniti ali jih premostiti. O tem, ali je oprostitvenim pogojem zadoščeno, bo v pretežni meri odvisno od okoliščin posameznega primera, a primeri iz pravne prakse kažejo, da je oprostitev zelo težko doseči, še posebej zato, ker morajo biti izpolnjeni vsi navedeni pogoji. Stroga ureditev odgovornosti za povzročeno škodo velja tudi v primerih, ko stranka ne izpolni obveznosti zaradi dejanj tretje osebe, katero je angažirala z namenom izpolnitve svojih obveznosti nasproti sopogodbeniku. V takšnih primerih CISG določa, da morata pogoje za oprostitev izpolniti tako stranka prodajne pogodbe, kot tudi tretja oseba. Vendar to ne velja za vse primere ko neizpolnitev povzroči tretja oseba. Ta določba se uporabi le za tiste neodvisne osebe, ki so vključene z namenom izpolnitve celote ali dela strankinih obveznosti, ne pa tudi takrat kadar dejanja tretje osebe predstavljajo le predpogoj ali pomoč pri izpolnitvi strankinih obveznosti. V vsakem primeru pa velja načelo, da naj stranka strogo odgovarja za dejanja tretjih oseb, ki na takšen ali drugačen način sodelujejo pri njenih obveznostih.
Ključne besede: CISG, neizpolnitev, odškodninska odgovornost, oprostitev odškodninske odgovornosti, tretja oseba.
Objavljeno: 03.11.2014; Ogledov: 872; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (650,36 KB)

4.
KRŠITEV POGODB: NEIZPOLNITEV IN IZPOLNITEV Z NAPAKO V OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU IN OBČEM DRŽAVNEM ZAKONIKU
Nina Gaube, 2016, diplomsko delo

Opis: Živimo v času, kjer je sklepanje pogodb stalnica vsakdana. S pogodbami nastanejo pogodbene obveznosti. Te pa je potrebno izpolniti v skladu z namenom, zaradi katerega je pogodba sklenjena. V primeru kršitve pogodbenih obveznosti nastopijo sankcije, teh pa se je potrebno zavedati že pred sklenitvijo pogodbe. Cilj moje diplomske naloge je prikazati zgodovino in razvoj slovenskega civilnega prava ter pomen ODZ na razvoj slovenskega civilnega prava. Kot je razvidno že iz naslova diplomskega dela, sem se osredotočila na kršitev pogodb, natančneje na neizpolnitev pogodb in izpolnitev pogodbe z napako. Pogodbeno pravo in kršitve so urejene v Obligacijskem zakoniku (OZ), ker pa vemo, da je predhodnik našega OZ Občni državljanski zakonik (ODZ), sem se odločila za primerjavo teh institutov v obeh zakonikih. Dolga leta veljavnosti ODZ v slovenskem prostoru so pomembno vplivala na razvoj sodne prakse. Še zmeraj pa gre za živo pravo, na katerega se lahko sodišča neposredno sklicujejo v svojih odločbah. Prav zaradi tega se mi zdi primerjava Obligacijskega zakonika z Občnim državljanskim zakonikom tako zanimiva, seveda sem se v svoji diplomski nalogi osredotočila predvsem na obligacije, podrobneje na kršitve pogodb in na razlike med tema zakonikoma. Z primerjanjem primerljivih pravnih pravil za kršitev pogodb v ODZ in OZ sem poiskala razlike in podobnosti med tema zakonikoma ter jih podrobneje analizirala. S tem sem dokazala, da so pravila ODZ še zmeraj živo pravo, le v drugačni preobleki. Diplomsko delo je tematsko razdeljeno na dva dela, v prvem najdemo osnovne opredelitve kršitev pogodb in razvoj slovenskega civilnega prava, v drugem delu pa je preiskovalno delo, s katerim sem dokazala, da je ODZ bil in je še zmeraj živo pravo.
Ključne besede: Kršitev pogodb, neizpolnitev, izpolnitev z napako, Obligacijski zakonik, Občni državljanski zakonik
Objavljeno: 27.09.2016; Ogledov: 1275; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (845,04 KB)

5.
Ara - analiza sodnih odločitev
Luka Šilc, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo nas seznani z aro skozi različne sodne odločitve slovenskih sodišč. Ara predstavlja institut utrditve pogodbenih obveznosti, realni kontrakt in delno izpolnitev obveznosti. Gre za določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, ki ga ena stranka izroči drugi v znamenje sklenitve pogodbe. Med strankami mora biti jasno in nedvoumno dogovorjena, v nasprotnem primeru je namreč dan avans, in ne ara. Ara ni samostojen pravni posel – ena njenih glavnih značilnosti je njena akcesorna narava, kar pomeni, da je veljavnost are odvisna od veljavnosti temeljne (glavne) pogodbe. Če je ara dogovorjena, pa še ne pomeni, da lahko stranka kar odstopi od pogodbe, tako da pusti aro pri drugi stranki oziroma da vrne dvojno aro. To je možno zgolj v primeru, ko je bila ara dogovorjena kot odstopnina, to je, ko je bila pravica odstopiti od pogodbe za ceno izgubljene are s pogodbo izrecno dogovorjena. Od are (oziroma are kot odstopnine) pa je ločen pojem odstopnine (skesnine). Pri odstopnini se namreč pogodbeni stranki dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če hkrati z izjavo o odstopu dogovorjeno prepusti nasprotni stranki. Aro je možno veljavno dogovoriti tudi v zvezi s predpogodbo. Zakon tega vprašanja ne ureja, je pa stališče sodne prakse jasno. Če stranka iz predpogodbe, ki je zavezana k sklenitvi glavne pogodbe, sklenitev pogodbe odkloni, je drugi stranki zagotovljeno pravno varstvo, saj lahko s tožbenim zahtevkom zahteva sklenitev glavne pogodbe ali se posluži sankcij na podlagi dogovorjene are. Pomembnost dogovora o ari se še posebej kaže pri neizpolnitvi pogodbe, za katero je odgovorna ena izmed strank. V diplomskem delu so na podlagi sodnih odločitev prikazane in pojasnjene sankcije in katera stranka ima možnost izbire. Na kratko je tudi razloženo, kaj se zgodi v primeru delne izpolnitve obveznosti, za katero je bila dogovorjena ara. Poseben problem pa lahko predstavlja prevelika ara, ki jo lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke zmanjša. V takih primerih sodišče presoja primernost višine dogovorjene are na podlagi okoliščin konkretnega primera, čeprav upošteva sodno prakso, ki narekuje, da ara naj ne bi bila višja od približno 10 % vrednosti predmeta oziroma zneska v glavni pogodbi.
Ključne besede: ara, avans, akcesorna narava, odstopnina, predpogodba, neizpolnitev pogodbe, sankcije, prevelika ara
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 542; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (855,32 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici