1. INHIBICIJSKE LASTNOSTI NEIONSKEGA SURFAKTANTA TRITON-X-100, PRI POVIŠANI TEMPERATURIGregor Žerjav, 2009, diplomsko delo Opis: S klasično potenciodinamsko metodo smo preučevali vpliv neionskega surfaktanta TRITON-X-100 na korozijo feritnega nerjavnega jekla X4Cr13 v 1M H2SO4 pri petih različnih temperaturah. Kritično miceljno koncentracijo uporabljenega surfaktanta smo določili na osnovi merjenja površinske napetosti. Inhibicijsko učinkovitost smo izračunali pri različnih temperaturah in sicer v območju od 25 oC do 45 oC. Na podlagi meritev ugotavljamo, da učinkovitost inhibicije raste z večanjem koncentracije surfaktanta TRITON-X-100, medtem ko z naraščanjem temperature le–ta upada. Adsorpcija surfaktanta TRITON-X-100 sledi Flory-Hugginsovi adsorpcijski izotermi. Z uporabo termodinamskih enačb smo izračunali termodinamske parametre (ΔGads,, ΔHads , ΔSads). Nenazadnje smo izračunali tudi arrheniusov parameter in aktivacijsko energijo. Spreminjanje vrednosti aktivacijske energije v odvisnosti od koncentracije surfaktanta kaže na spremembo mehanizma adsorpcije surfaktanta TRITON-X-100 na površino jekla in sicer iz fizikalne adsorpcije do kemisorpcije.
Ključne besede: neionski surfaktant, inhibitorji korozije, žveplova(IV) kislina, Flory-Hugginsova adsorpcijska izoterma, kritična miceljna koncentracija (CMC), termodinamski parametri
Objavljeno v DKUM: 09.05.2020; Ogledov: 1416; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (7,97 MB) |
2. INHIBICIJSKE LASTNOSTI NEIONSKEGA SURFAKTANTA POLIOKSIETILEN (40) IZOBUTIL ETER PRI POVIŠANI TEMPERATURIPolona Rožman, 2016, diplomsko delo Opis: Proučevali smo vpliv inhibicije neionske površinsko aktivne snovi (PAS) polioksietilen (40) izobutil eter na feritno nerjavno jeklo X4Cr13 v 1,0 M raztopini žveplove (VI) kisline v temperaturnem območju od 30°C do 45°C s klasično potenciodinamsko metodo. Z merjenjem površinske napetosti smo določili kritično micelno koncentracijo (CMC). Adsorpcija PAS polioksietilen (40) izobutil eter sledi Flory-Huggins-ovi adsorpcijski izotermi, s pomočjo katere smo izračunali termodinamsko količino ΔGads. Korozijsko hitrost lahko povežemo z Arrheniusovo enačbo, iz katere smo izračunali aktivacijsko energijo in Arrheniusov parameter. Dobljene vrednosti aktivacijske energije za izbran sistem povedo, da se mehanizem adsorpcije spremeni, in sicer iz fizikalne adsorpcije v kemisorpcijo. To potrjuje prvotno naraščanje vrednosti aktivacijske energije s kasnejšim padanjem teh vrednosti.
S pomočjo tehnike oslabljenega totalnega odboja infrardeče spektroskopije s Fourierjevo transformacijo (ATR-FTIR) smo določili značilne skupine polioksietilena (40) izobutil etra na vzorcu, kateri je bil 24 h potopljen v raztopini.
Ključne besede: neionski surfaktant, žveplova (VI) kislina, nerjavno jeklo, adsorpcijska izoterma, kritična micelna koncentracija (CMC), infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo (FTIR)
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 2055; Prenosov: 177
Celotno besedilo (2,82 MB) |
3. VPLIV TEMPERATURE NA KRITIČNO MICELNO KONCENTRACIJO IONSKIH IN NEIONSKIH SURFAKTANTOVGregor Uhan, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je določiti kritično micelno koncentracijo (CMC) za kationski surfaktant (trimetil-tetradecilamonijev klorid-TTSCl) in za neionski surfaktant Triton-X-100 pri standardnih pogojih in preučiti vpliv temperature na CMC. Kot topilo smo uporabili Milli-Q vodo. Pri tem smo se osredotočili na dve temperaturni območji. In sicer za kationski surfaktant je bilo območje od 288 K do 313 K, medtem ko za neionskega od 283 K do 313 K. Za vsakega posebej smo uporabili različni metodi: klasično konduktometrično metodo (kationski surfaktant) in metodo površinske napetosti (neionski surfaktant).
S pomočjo le-teh smo za kationski surfaktant dobili odvisnost v obliki 'črke U' ter linearno padajočo odvisnost za neionski surfaktant, tako kot je v skladu z literaturo. Na koncu smo izračunali termodinamske količine: spremembo entalpije micelizacije (ΔH_mic^°), spremembo entropije micelizacije (ΔSmic) in spremembo Gibbsove energije (ΔG_mic^°). Pri tem smo vse tri količine za ionski surfaktant izračunali na dva različna načina in sicer v primeru, kjer se upošteva vpliv temperature na stopnjo disociacije protiiona (β) in kadar se ta vpliv lahko zanemari, če je sprememba β majhna. Za neionski surfaktant smo uporabili enačbe za izračun termodinamskih količin, pri čemu se stopnja disociacije proti-iona ne upošteva, saj neionski surfaktanti ne disociirajo.
V obeh primerih smo ugotovili, da je proces micelizacije spontan saj je prosta Gibbsova energija micelizacije (ΔG_mic^°) negativna, medtem ko za ostali termodinamski količini lahko povemo, da sta bistveno drugačni, kar nam nakazujejo rezultati v tabelah.
Ključne besede: surfaktant, kritična micelna koncentracija (CMC), kationski surfaktant trimetil-tetradecilamonijev klorid (TTSCl), Neionski surfaktant (Triton-X-100), termodinamika micelizacije, agregacija, električna prevodnost, površinska napetost.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2013; Ogledov: 3476; Prenosov: 352
Celotno besedilo (2,50 MB) |
