1. NEGOVALNI PROBLEMI BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJOValerija Verbošek, 2011, diplomsko delo Opis: Sladkorna bolezen je ena izmed najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni. Število bolnikov s sladkorno boleznijo strmo narašča. Sprejetje bolezni, prilagoditev nanjo in sposobnost njenega obvladovanja je za bolnika velika psihična in socialna obremenitev. V veliko pomoč pri sprejetju bolezni so bolnikom njihovi svojci, saj bolezen vpliva na življenje vseh družinskih članov. Pomembna je tudi stalna dosegljivost zdravstvenih delavcev, ki nudijo pomoč bolniku. Največji pomen ima zdravstvena vzgoja bolnikov s sladkorno boleznijo in njihovih svojcev, saj dobro poučen bolnik obvlada samokontrolo, zdravljenje in zdrav slog življenja. Z dobrim vodenjem bolezni lahko preprečimo ali upočasnimo nastanek akutnih in kroničnih zapletov, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja bolnikov s sladkorno boleznijo. V teoretičnem delu je opisana sladkorna bolezen, njeni zapleti in načini zdravljenja, patronažna zdravstvena nega ter pomen delovanja patronažne medicinske sestre. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridibljeni z vprašalnikom za strukturirani intervju, ki smo ga izvedli pri tridesetih bolnikih s sladkorno boleznijo, ki jih na domu obiskujejo patronažne medicinske sestre. Ugotavljali smo, kateri so najpogostejši negovalni problemi bolnikov s sladkorno boleznijo, kako so bolniki pripravljeni na izvajanje samokontrole in terapije sladkorne bolezni ter kakšen je vpliv sladkorne bolezni na kakovost življenja bolnikov s sladkorno boleznijo. Ugotovili smo, da so najpogostejši negovalni problemi povezani s kroničnimi zapleti sladkorne bolezni. Zaradi okvar na ožilju imajo največ težav z motnjami vida, slepoto, poškodovano kožo in diabetičnim stopalom. Bolniki so samostojni pri izvajanju samokontrole in zdravljenju sladkorne bolezni. Ko pride do zapletov, pa največkrat postanejo odvisni od pomoči drugih. Zapleti pomembno vplivajo na zdravstveno stanje bolnikov, posledično pa tudi na družabno življenje.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zapleti sladkorne bolezni, negovalni problemi, patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 5356; Prenosov: 781
 Celotno besedilo (700,09 KB) |
2. Zdravstvena nega pacienta obolelega z akutno mieloično levkemijoMarcel Küronja, 2011, diplomsko delo Opis: IZVLEČEK
V diplomskem delu smo predstavili obširno zdravstveno nego pacienta, obolelega z akutno mieloično levkemijo. Diplomsko delo smo razdelili na tri dele. V prvem delu smo podali nekaj splošnih informacij o kostnem mozgu, hematopoezi, nalogah krvi v telesu in njeni sestavi. Opisali smo tudi imunski odziv. Večji poudarek smo naklonili levkocitom, ter opisali različne tipe levkemije, še posebej pa smo poudarili akutno levkemijo oziroma akutno mieloično levkemijo. Bolniki z akutno mieloično levkemijo so zdravljeni s citostatiki, kar smo opisali v drugem delu diplomskega dela. Dodali smo tudi načine apliciranja citostatikov v telo in zaplete, ki se pojavijo pri pacientih zdravljenih s citostatiki. Medicinska sestra, ki dela s citostatiki, oziroma jih pripravlja, mora imeti veliko znanja, spretnosti in izkušenj, zato smo predstavili tudi zaščito medicinske sestre pri pripravi citostatikov. Zdravljenje akutnih levkemij poteka od šest do osem mesecev. Da bi ljudje dosegli remisijo, je v večini primerov potrebna presaditev matičnih celic, kar smo opisali v zadnji točki drugega dela diplomske naloge. V tretjem delu smo prišli do zdravstvene nege. Pod točko zdravstvene nege pacienta, obolelega z akutno mieloično levkemijo, smo opisali najpogostejše nezaželjene učinke citostatikov, ki se pojavijo pri pacientih, zdravljenih s citostatiki, in vlogo medicinske sestre. Vključili smo tudi vlogo medicinske sestre pri uvajanju centralnega venskega katetra in vlogo medicinske sestre pri punkciji kostnega mozga, kar je ena od bistvenih preiskav pri pacientu, obolelem z levkemijo. Kot zadnjo točko tretjega dela diplomske naloge smo opisali vzorce zdravega obnašanja in predstavili najpogostejše negovalne diagnoze po modelu Marjory Gordon.
Ključne besede: Ključne besede: kri, akutna mieloična levkemija, kostni mozek, negovalni problemi, zdravstvena nega.
Objavljeno: 09.12.2011; Ogledov: 2435; Prenosov: 487
Celotno besedilo (722,20 KB) |
3. Zdravstvena nega novorojenčka z zlatenicoValentina Krajnc, 2012, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomskega dela je predstavljen novorojenček z zlatenico. Opisane so razlike med fiziološko in patološko zlatenico, vzroki za nastanek zlatenice, ter zdravljenje.
V teoretičnem delu diplomske naloge so opisani negovalni problemi novorojenčka z zlatenico. Zlatenica je razdeljena na fiziološko in patološko. Opisana je fototerapija, kot eden najpogostejših načinov zdravljenja zlatenice in pa izmenjalna transfuzija (IT). Osredotočili smo se na vlogo medicinske sestre pri preprečevanju zlatenice ter aktivnosti zdravstvene nege v okviru 14 osnovnih življenjskih aktivnosti.
V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 30 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, zaposlenih na otroškem in porodnem oddelku splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Na podlagi rezultatov smo ugotovili kateri je najpogostejši negovalni problem pri novorojenčku z zlatenico, ali so medicinske sestre seznanjene z mejnimi vrednostmi indirektnega bilirubina in z vzroki za nastanek zlatenice, ter ali se izmenjalna transfuzija še uporablja kot eden od načinov zdravljenja.
Ključne besede: novorojenček, bilirubin, zlatenica, negovalni problemi, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 20.02.2013; Ogledov: 1678; Prenosov: 532
Celotno besedilo (1,68 MB) |
4. Obravnava pacienta z imunsko trombocitopenijo po funkcionalnih vzorcih Marjory GordonLea Roj, 2015, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Imunska trombocitopenija je pridobljena avtoimunska bolezen, za katero je značilna večja uničenost trombocitov, motnje dozorevanja megakariocitov z zmanjšano proizvodnjo trombocitov in morebitnih zapletov hemoragije. Resnična incidenca imunske trombocitopenije v svetu ni znana. Pri zdravstveni negi pacienta s trombocitopenijo je pomembno, da upoštevamo pacientovo nagnjenost h krvavitvam in s tem večjo možnostjo krvavitve. Namen diplomskega dela je predstaviti imunsko trombocitopenijo in s študijo primera ugotoviti negovalne probleme, ki se pojavljajo pri pacientu z imunsko trombocitopenijo.
Metodologija raziskovanja: Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. S pomočjo tehnike intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa, smo izvedli študijo primera. Za prikaz podatkov je bila uporabljena kvalitativna metodologija.
Rezultati: Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon v grobem zagotavlja celovito obravnavo pacienta z imunsko trombocitopenijo. Z izpostavljenimi negovalnimi problemi, smo ugotovili, da vsi negovalni problemi ne zasedejo na lestvici prioritete enakega mesta. Najbolj prioriteten problem je nevarnost poškodbe, saj so krvavitve najbolj značilen simptom imunske trombocitopenije.
Sklep: Medicinske sestre, ki se ukvarjajo s pacienti z imunsko trombocitopenijo potrebujejo veliko znanja, spretnosti in sposobnosti, da prepoznajo negovalne probleme, načrtujejo, izvajajo in vrednotijo zdravstveno nego, a vendar mora biti vsak pristop holističen in kakovostno izveden. Z ukrepi in zdravstveno vzgojo poskušamo preprečiti krvavitve, tako, da obvarujemo pacienta pred poškodbami, pravočasno odkrijemo krvavitve in nudimo pomoč ob krvavitvah.
Ključne besede: imunska trombocitopenija, kri, pacient, medicinska sestra, negovalni problemi, zdravstvena nega
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 587; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,44 MB) |
5. Zdravstvena nega starostnika z diagnozo protin v domačem okoljuMonika Mijatović, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča in namen: Protin je bolezen, ki vpliva na sklepe in se izraža z vnetjem sklepov zaradi nepravilne prehrane. Pacienti večinoma uživajo hrano z veliko vsebnostjo purinov, večina jih pa tudi pije alkohol, predvsem pivo. Bolezen je kronična, vendar pacient ob upoštevanju diete nima večjih težav. Bolezen lahko vpliva na pacienta tudi psihično, zaradi velikih sprememb v življenju. Z raziskavo želimo ugotoviti, pri katerih življenjskih aktivnostih imajo pacienti največ težav in kako si lahko sami pomagajo pri tem.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila metoda pregleda literature in deskriptivna metoda dela. Izvedena je bila študija primera, kjer smo uporabili delno strukturiran intervju, v katerega je bil vključen pacient z diagnosticiranim protinom. Študija primera temelji na konceptualnemu modelu Virginije Henderson in 14-ih osnovnih življenjskih aktivnostih.
Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da ima pacient sedem negovalnih diagnoz. Bolečina najbolj ovira starostnika pri opravljanju življenjskih aktivnostih.
Razprava in sklep: Pri starostniku z diagnozo protin je najpomembnejše lajšanje bolečine. Pri tem si največ lahko pomaga sam z upoštevanjem diete in jemanjem zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik. Kot zelo pomembno je potrebno izpostaviti tudi podporo družine in prijateljev, ki so ključni dejavniki pri soočanju z boleznijo.
Ključne besede: vnetje, sklep, sečna kislina, negovalni problemi, bolečina.
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 54; Prenosov: 32
Celotno besedilo (639,25 KB) |
