| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Kakovost življenja pacienta po odstranitvi osteoblastoma na hrbtenici
Klavdija Brezovšek, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Osteoblastom je redek benigni tumor kosti. Za njim v večini primerov zbolijo otroci in mladostniki. Vzrok nastanka še vedno ni znan. Najbolj značilen znak tumorja je bolečina na predelu nastanka tumorja, omejeno gibanje, otečenost predela. Edini učinkovit način zdravljenja je popolna odstranitev osteoblastoma. Metode: Pri zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Za raziskovalni del diplomskega dela smo izvedli študijo primera. Z intervjujem smo pridobili želene podatke, ki smo jih analizirali in pripravili načrt zdravstvene nege.Rezultati: Rezultati kažejo, da se je pacientu kakovost življenja po odstranitvi osteoblastoma na hrbtenici izboljšala po operativnem posegu, vendar pacient še vedno navaja strah pred nevarnostmi v okolju in ponovitvijo bolezni ter da še ostajajo nekatere omejitve, predvsem pri gibanju in športnih aktivnostih. Diskusija: Pacient po odstranitvi osteoblastoma na hrbtenici potrebuje za kakovostno življenje po operativnem posegu veliko novega znanja ter podpore, saj se znajde v situaciji, ko potrebuje pomoč svojih bližnjih pri izvajanju aktivnosti. Ugotovili smo tudi, da literature na temo o zdravstveni negi in kakovosti življenja po odstranitvi osteoblastoma na hrbtenici primanjkuje.
Ključne besede: benigni tumor, otrok, negovalne diagnoze, medicinska sestra
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 240; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (535,95 KB)

2.
Poškodba brahialnega pleteža in kakovost življenja
Uroš Maček, 2020, diplomsko delo

Opis: Poškodba brahialnega pleteža je poškodba živcev v ramenskem obroču. Posledica poškodbe je delna ali popolna nemobilnost zgornje okončine. Namen zaključnega dela je predstaviti poškodbo brahialnega pleteža in kakovost življenja po poškodbi. Preučili smo, kako poškodba vpliva na življenje poškodovanca in kako se spremeni kakovost življenja.
Ključne besede: živci, ramenski obroč, nemobilnost, negovalne diagnoze, Majory Gordon, delna odvisnost.
Objavljeno: 04.06.2020; Ogledov: 468; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (222,72 KB)

3.
Aktivnosti medicinske sestre pri odpustu pacienta po poškodbi ledvenega dela hrbtenice
Mateja Grobelšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali aktivnosti medicinske sestre pri pripravi na odpust pacienta po poškodbi ledvenega dela hrbtenice tekom hospitalizacije in na dan odpusta ter vključevanje svojcev skozi hospitalizacijo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti katere negovalne diagnoze se pojavijo pri pripravi pacienta na odpust in kakšno vlogo imajo svojci pri pripravi na odpust pacienta. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela in vključili izbrano literaturo. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo. Izvedli smo študiji primera. S pomočjo intervjuja in vprašalnika glede na 11 funkcijskih vzorcev po Marjory Gordon, smo izpostavili negovalne diagnoze. V študiji primera je sodelovala pacientka s poškodbo ledvenega dela hrbtenice s pridruženo poškodbo leve goleni.S pomočjo študije primera smo prišli do ugotovitve, da ima vključevanje svojcev pri načrtovanju odpusta veliko vlogo ter, da je pomembno njihovo vključevanje že pri sprejemu in tekom hospitalizacije. Pri obravnavani pacientki smo ugotovili osem negovalnih diagnoz, ki so nam pomagale, da smo izdelali načrt zdravstvene nege in s tem pacienta ter njegove svojce še bolje pripravili na sam odpust. Vsaka poškodba in sprejem pacienta v bolnišnico zanj in za svojce predstavlja stres. Zato je pomembno, da jih vključimo v zdravstveno vzgojni proces že ob sprejemu in jih tekom hospitalizacije spodbujamo, motiviramo in jih tako postopoma pripravimo na odpust. Veliko vlogo igra dobra komunikacija tako v timu, kot z pacientom in njegovimi svojci.
Ključne besede: Zdravstvena nega, padec, svojci, načrtovanje, Marjory Gordon, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 29.01.2020; Ogledov: 611; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (523,70 KB)

4.
Kakovost življenja pacienta s shizoafektivno motnjo
Ana Sajovic, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Za shizoafektivno motnjo so značilne epizodične motnje, pri katerih so vidni tako afektivni kot shizofreni simptomi, ki pa ne upravičujejo diagnoze bodisi shizofrenije ali depresivne ali manične epizode. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv shizoafektivne motnje na kakovost življenja. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno (opisno) metodo dela, v empiričnem delu pa kvalitativno metodologijo raziskovanja. Opravili smo intervju s pacientko, ki ima diagnosticirano shizoafektivno motnjo. Rezultati: Ugotovili smo, da ima pacientka težave s prekomerno telesno težo, z motenim vzorcem spanja in s tesnobo, kar lahko vpliva na kakovost življenja. Pacientka dobro pozna sebe, se posluša, se zna soočiti s stresnimi situacijami, ki bi lahko vplivale na kakovost življenja. Diskusija in zaključek: Kakovost življenja niso le posameznikove finančne zmožnosti, ampak je povezana tudi z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Pomembno je, da zna posameznik obvladovati stres, poslušati svoje telo, sebe. Prav tako je zelo pomembna vloga in podpora družine, skupnosti, ki v veliki meri pripomore k boljši kakovosti življenja pacienta.
Ključne besede: Duševne motnje, kvaliteta življenja, psihiatrična zdravstvena nega, negovalne diagnoze, NANDA
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 624; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (574,74 KB)

5.
Življenje pred in po transplantaciji srca
Lara Strniša, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča:Opisali smo transplantacijo srca, potek operacije in predvsem spremembe v življenju pacienta. Zanimal nas je predvsem vpliv transplantacije srca kakovost življenja pacienta. Namen zaključnega dela je opisati življenje pred in po transplantaciji srca. Metodologija:Deskriptivno metodo smo uporabili za teoretični del,v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Vprašalnik za intervju smo sestavili s pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon inglede na ugotovljene potrebe po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze. Obravnavali smo enega pacienta s presajenim srcem. Rezultati:Ugotovitve v študiji primera so pokazale, da se je kakovost življenja po presaditvi srca znatno izboljšala na vseh ravneh. Izpostavilismo 6 negovalnih diagnoz. Pacient je po transplantacijiokreval brez težav ali posebnosti in je sedaj, v času obravnavev zelo dobrem psiho-fizičnem stanju. Sklep:Po transplantaciji srca se je življenje pacienta občutno spremenilo na bolje. Vloga medicinske sestre v času po operaciji je zelo pomembna, saj zajema poučevanje pacientov in njihovih svojcev, spremljanje pacienta pri okrevanju in spodbujanje k gibanju ter zdravemu načinu življenja.
Ključne besede: življenje, spremembe, negovalne diagnoze, medicinska sestra, Marjory Gordon, presaditev srca
Objavljeno: 26.11.2018; Ogledov: 850; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (612,38 KB)

6.
Kakovost življenja pacienta z globoko možgansko stimulacijo
Sabina Žele, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Opisali smo globoko možgansko stimulacijo, kdaj in za kaj se uporablja. Pozanimali smo se tudi kako je z globoko možgansko stimulacijo v Sloveniji ter preučili zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri pacientu z globoko možgansko stimulacijo in kakovost življenja. Metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela, kjer smo uporabili vso razpoložljivo literaturo. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodologiji. S pomočjo 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon smo sestavili vprašalnik za intervju na podlagi katerega smo postavili negovalne diagnoze. Obravnavali smo enega pacienta z diagnosticirano distonijo, ki ima globoko možgansko stimulacijo. Rezultati: V študiji primera smo prišli do ugotovitev, da je pri pacientu izginila bolečina ampak so se pojavili drugi, novi simptomi. Postavili smo več negovalnih diagnoz. Uporaba programatorja pacientu ne dela težav. Globoka možganska stimulacija pri ustrezni izbiri pacienta vpliva dobro na kakovost življenja. Sklep: Življenje po globoki možganski stimulaciji se spremeni in v večini primerov pozitivno vpliva na kakovost življenja. Ključno vlogo ima medicinska sestra pri poučevanju pacientov in svojcev.
Ključne besede: globoka možganska stimulacija, programator, nevrostimulator, negovalne diagnoze, Marjory Gordon, medicinska sestra.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 1350; Prenosov: 401
.pdf Celotno besedilo (463,34 KB)

7.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z AKUTNIM VNETJEM SLEPIČA
Natalija Hudin, 2015, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je podana osnovna anatomija in fiziologija slepega črevesa ter diagnostika akutnega vnetja slepiča in moţnosti oziroma načini zdravljenja. V tem delu je tudi opredeljen obseg dela medicinske sestre pri urgentnem pacientu z akutnim vnetjem slepiča ter opisane priprave in negovalne intervencije ob sprejemu pacienta na oddelek in pred in po operativnem posegu. V drugem delu diplomske naloge je predstavljena študija primera z moţnimi negovalnimi diagnozami. Večji pomen je dan ugotavljanju, merjenju in odpravljanju bolečine. Metodologija dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno (opisno) metodo dela, pri kateri nam je bila v pomoč domača in tuja literatura in elektronski viri. Iskali smo jih s pomočjo podatkovnih baz COBISS in preko svetovnega spleta. Podatke smo analizirali in smiselno uredili. Podatke za raziskovalni del smo pridobili s pomočjo kvalitativne metodologije na podlagi študije primera. Sklep: Pristop medicinske sestre k pacientu je vedno individualen, kar pomeni, da upoštevaje standarde in normative, medicinska sestra mora sama opredeliti potrebe in način pristopa pacientu z ţeljo, da bi ji čim bolj zaupal in sodeloval. Torej se znova izpostavlja potreba po širokem znanju medicinske sestre na večjih področjih, od klinike do veščin komuniciranja in poznavanja in prepoznavanja različnih osebnosti pacienta. Sprememba miselnosti na področju zdravstvene nege, kjer je izpostavljena odgovornost in kakovost opravljenih storitev, kakor tudi obravnava pacienta, je eden od ključnih momentov razvoja kontinuirane, k pacientu naravnane, strokovne in učinkovite zdravstvene nege, ki za seboj potegne tudi zadovoljstvo pacienta.
Ključne besede: akutno vnetje slepiča, medicinska sestra, zdravstvena nega, kirurški pacient, negovalne diagnoze, PES
Objavljeno: 30.06.2015; Ogledov: 2017; Prenosov: 432
.pdf Celotno besedilo (780,48 KB)

8.
Depresija pri starostniku v domačem okolju
Mateja Ciglar, 2013, diplomsko delo

Opis: Depresijo smo predstavili kot motnjo razpoloženja pri starostnikih. Znaki starostne depresije so: tesnoba, čustvene težave – predvsem težje izražanje občutkov žalosti, težave s spominom in koncentracijo, pomanjkanje motivacije za dnevne aktivnosti in socialni umik. Posamezne vrste depresij, ki se pojavljajo v starosti, so: distimija, bipolarna motnja, organske razpoloženjske motnje, prilagoditvene motnje in sindrom motnje izvrševalnih sposobnosti. Depresije se zdravijo z antidepresivi in raznimi psihološkimi metodami. Vloga medicinske sestre pri depresivnem starostniku je usmerjena k podpori duševnega zdravja s poudarkom na zdravem načinu življenja in terapevtski komunikaciji. Vpliv družine na obolelega člana je lahko pozitiven ali negativen. Nadaljnjo zdravljenje pri posamezniku brez družinske pozitivne vloge je manj učinkovito in uspešno, kar vodi v slabšo kakovost življenja.
Ključne besede: depresija, starostnik, terapevtska komunikacija, zdravljenje, vloga medicinske sestre, domače okolje, življenjske aktivnosti, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1892; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (535,37 KB)

9.
Perioperativna zdravstvena nega pacientke z rakom jajčnika
Katja Javornik, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je opisana anatomija in fiziologija jajčnika, opisan je rak jajčnika, njegovi vzroki, dedna dispozicija, njegovi simptomi, razvrstitev, stadiji, diagnostične metode ugotavljanja raka jajčnikov, vrste zdravljenja, ter predoperativno in pooperativno obdobje. Predstavljena je tudi psihosomatika pacientke z rakom jajčnika. Ugotovljeno je, da je rak jajčnika potencialno dedna bolezen. Če je rak jajčnika prisoten v družini, je v ožjem sorodstvu kar trikrat pogostejši kot pri ostali populaciji. Najpogosteje zbolevajo sorodnice v prvem kolenu pacientk. Opredelili smo tudi najpogostejše negovalne diagnoze pri pacientkah z rakom jajčnika. Najpogostejše negovalne diagnoze, ki se pojavljajo pri pacientkah z rakom jajčnika so: znanje, pomanjkljivo, strah (pooperativnega posega, pooperativnega zdravljenja), nevarnost infekcije – kirurške rane, nevarnost krvavitve, vaginalna sekrecija, bolečina-spodnji del trebuha, bolečina – kirurška rana, mobilnost, nepopolna telesna mobilnost (II. stopnje), aktivnost, zmanjšana zmožnost za fizično aktivnost, samonega, zmanjšana sposobnost opravljanja vseh aktivnosti osebne nege, obstipacija, nevarnost za obstipacijo (drugi dan po operativnem posegu), samospoštovanje, nevarnost nizkega samospoštovanja zaradi določene situacije, seksualna disfunkcija. Strokovno načrtovana in izvedena perioperativna zdravstvena nega je ključnega pomena za ugotavljanje in načrtovanje potreb pacientke po zdravstveni negi, zmanjševanju anksioznosti in tesnobnosti pacientke pred operativnim posegom, zmanjševanju potencialnih negovalnih diagnoz, zmanjševanju pooperativnih zapletov, čim hitrejšo rehabilitacijo pacientke ter hitrejšo vrnitev pacientke v domače okolje.
Ključne besede: anatomija jajčnika, rak jajčnika, zdravljenje in simptomatika raka jajčnika, negovalne diagnoze pacientke z rakom jajčnika
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1767; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (642,11 KB)

10.
Zdravstvena nega pacienta z diseminiranim plazmocitomom
Tina Brunčko, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali bolezen diseminirani plazmocitom, ki je pogostejši pri starejših osebah. Predstavili smo vrste diseminiranega plazmocitoma, klinično sliko, zaplete bolezni ter zdravljenje. V raziskovalnem delu diplomskega smo izdelali študijo primera pacienta z diseminiranim plazmocitomom, pri katerem smo ugotavljali aktualne ter potencialne negovalne probleme in potrebe po zdravstveni negi. Podatke smo pridobili s pomočjo konceptualnega modela Virginie Henderson, pogovorom in opazovanjem pacienta ter pregledom in analizo medicinske in negovalne dokumentacije. Izdelali smo načrt zdravstvene nege ter predstavili aktivnosti medicinske sestre pri pacientu. V času obravnave so bili pri pacientu ugotovljeni naslednji negovalni problemi: neučinkoviti vzorci dihanja, kronična bolečina, nevarnost infekcije, utrujenost ter strah. Medicinska sestra v času obravnave posveča pacientu posebno pozornost pri zmanjšanju telesnih bolečin, mu nudi čustveno oporo ter deluje zdravstveno vzgojno.
Ključne besede: Diseminirani plazmocitom, pacient, medicinska sestra, zdravstvena nega, negovalne diagnoze.
Objavljeno: 20.11.2012; Ogledov: 1582; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (500,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici