| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 97
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Parametrični vplivi na kakovost in zanesljivost merilnega vezja : učbenik
Vojko Matko, 2022, učbenik

Opis: Vsebina obsega vplive posameznih parametrov na kakovost in zanesljivost merilnega vezja. Parametrični pristop daje zelo natančen kakovostni pregled nad vplivi parametrov vezja, vplivnimi količinami in tudi optimiranju merilnih vezij v smislu “ECO (Ecology) design-a”. Ta je predpisan z evropsko direktivo 2009/125 /CE in postavlja okvir za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih s čim manjšo porabo električne energije. Ob upoštevanju te direktive pa moramo ob zmanjšanju porabe energije posameznih vezij tudi preverjati kakovost in zanesljivost delovanja, kar je v tem učbeniku osredotočeno na področje merilne negotovosti merilnih vezij. Pomembne pridobitve parametričnega pristopa so, da v končni analizi dobimo informacijo o velikostnih redih posameznih parametričnih vplivov, da izboljšamo kakovost v smislu izboljšanja merilne negotovosti ob sočasnem zmanjšanju porabe električne energije in predvsem, da dobimo informacijo kako izboljšati vezje. Vsebina te publikacije je splošno uporabna tudi pri drugih predmetih študija splošne elektrotehnike.
Ključne besede: vpliv parametrov, analize parametrov, merilna negotovost, zanesljivost delovanja, »eco design«
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 82; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (22,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vrednotenje negotovosti meritve v procesu dinamičnega uravnoteženja rotorja odpraševalne naprave : magistrsko delo
Danilo Viderman, 2021, magistrsko delo

Opis: Vrednotenje merilne negotovosti predstavlja zelo pomemben proces pri dinamičnem uravnoteženju rotorja. Neuravnotežen rotor odpraševalne naprave lahko povzroči nepričakovane okvare in velike stroške v podjetju, posledično tudi izpad proizvodnje. Na osnovi teoretičnega znanja in izkušenj smo določili vplivne veličine in opredelili njihov vpliv na merilni rezultat. Omejili smo se le na tiste prispevke negotovosti, ki pomembno vplivajo na standardno negotovost pri uravnoteženju rotorja. Posebno pozornost smo namenili prispevkom, katerih nadzor trenutno ni povsem zadovoljiv.
Ključne besede: merilna negotovost, vibracije, dinamično uravnoteženje, rotor
Objavljeno v DKUM: 22.12.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
Vpliv negotovosti ocenjenega parametra na tvegano vrednost porazdelitve agregatnih odškodnin
Jaša Dimič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu obravnavamo vpliv negotovosti ocenjenih parametrov na tvegano vrednost porazdelitve agregatnih odškodnin. Delo je razdeljeno na teoretičen in praktičen del. V teoretičnem delu so razloženi uvodni pojmi iz verjetnosti in statistike, opisana so zavarovanja, zavarovalne vrste, mere tveganj in modeli za krajše obdobje. Predstavljena je občutljivostna analiza, opisane pa so tudi pomembnejše zvezne porazdelitve. V praktičnem delu z uporabo občutljivostne analize in stohastičnega modeliranja preučimo kakšen vpliv ima negotovost ocenjenega parametra na izbranem portfelju avtomobilskih zavarovanj. Modeliranje izvedemo na dva načina - z oblikovanjem individualnega in agregatnnega modela virov tveganj. Na vsakem modelu analiziramo vpliv parametra negotovosti na različne tvegane vrednosti porazdelitev. Na koncu so predstavljeni rezultati simulacij in primerjava modelov.
Ključne besede: avtomobilsko zavarovanje, stohastičen model, občutljivostna analiza, negotovost parametra
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 242; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

4.
Sinteza fleksibilnih in trajnostnih (bio)kemijskih procesov in mrež v pogojih negotovosti : doktorska disertacija
Klavdija Zirngast, 2021, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je prikazan razvoj robustnih računalniških metod za načrtovanje in sintezo fleksibilnih procesov in mrež z velikim številom negotovih parametrov. Uporaba natančnejših metod, kot je npr. Gaussova integracijska metoda, vodi do eksponentne rasti matematičnega problema glede na število negotovih parametrov. Glavni dosežek disertacije je metodologija, s katero se izognemo eksponentni rasti. Metodologija temelji na dvostopenjski stohastični formulaciji z rekurzom in razstavi reševanje na več korakov, v katerih ločeno določimo prvostopenjske spremenljivke, tj. topologijo in velikost oz. kapaciteto procesa, ter drugostopenjske spremenljivke, tj. obratovalne in regulacijske spremenljivke. Pri tem praviloma rešujemo matematični problem le v eni točki (scenariju), v posameznih variantah metode pa hkrati v manjšem številu scenarijev, npr. do deset. Osnovna ideja metodologije je naslednja: začetno optimalno, a praktično nefleksibilno procesno shemo generiramo pri nominalnih vrednostih negotovih parametrov. To shemo nato zaporedoma optimiramo pri različnih skrajnih vrednostih negotovih parametrov, tako da za procesne enote, ki so že v shemi, določimo potrebno povečanje velikosti, nove enote pa dodajamo le, če je to potrebno za doseganje dopustne rešitve. Na ta način določimo izbor procesnih enot in njihove velikosti za fleksibilno obratovanje. Ko se ti ne spreminjajo več, izračunamo indeks fleksibilnosti za dobljeno rešitev in izvedemo stohastično optimizacijo Monte Carlo za določitev optimalnih drugostopenjskih spremenljivk. Obenem izračunamo pričakovano vrednost optimizacijskega kriterija z določeno stopnjo zaupanja. Za vzpostavitev toka informacij med ločenima korakoma določanja prvo- in drugostopenjskih spremenljivk smo izdelali modificirano metodo, v kateri izračunavamo korekcijske faktorje, s katerimi izboljšamo vzpostavljanje kompromisov med obema vrstama spremenljivk in iterativno izboljšujemo končni rezultat. Za povečanje učinkovitosti optimizacije Monte Carlo v zgoraj opisani metodologiji smo razvili indikator, s katerim določimo minimalno potrebno število scenarijev, da so rezultati dovolj točni za praktično uporabo. Na ta način skrajšamo čas reševanja. Vpeljali smo tudi relativni indeks optimalnosti, s katerim primerjamo približne pristope, ki smo jih razvili, z bolj točnimi. S predlagano metodologijo smo izvedli sinteze fleksibilnih omrežij toplotnih prenosnikov in dobavnega omrežja za proizvodnjo električne energije iz bioplina, ki smo jo nadgradili s predelavo digestata v kvalitetnejša gnojila. Dokazali smo, da lahko s to metodologijo generiramo fleksibilne rešitve za velike procesne sheme z več deset negotovimi parametri v zmernem času z obvladljivim računalniškim naporom. V zadnjem delu disertacije smo oblikovali pristope za vključevanje negotove vrednosti davka na emisije CO2 v sintezo fleksibilnih procesov v celotnem življenjskem ciklu. Razvili smo enoperiodni in večperiodni stohastični pristop. Primerjava rezultatov z determinističnim pristopom je potrdila prednost stohastičnega pristopa. Razvita metodologija predstavlja orodje za sprejemanje trajnostnih investicijskih odločitev v pogojih negotovosti in prispeva k dolgoročnemu povečanju učinkovitosti in konkurenčnosti v procesni industriji. Njena glavna prednost je, da je uporabna za reševanje primerov z velikim številom negotovih parametrov. V nekaterih študijskih primerih smo uporabili trajnostno namensko funkcijo in tako sintezo fleksibilnih procesov povezali s trajnostnim razvojem, pri čemer se vzpostavljajo dolgoročni optimalni kompromisi med fleksibilnostjo obratovanja ter ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi vidiki. S predelavo odpadka iz bioplinarne v koristne produkte smo v sintezo fleksibilnih procesov in mrež uvedli zapiranje zank in krožno gospodarstvo.
Ključne besede: matematično programiranje, negotovost, fleksibilnost, stohastično optimiranje, sinteza procesov, dobavno omrežje, emisije CO2, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 03.09.2021; Ogledov: 416; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

5.
Uporaba klorovega dioksida za razkuževanje vode in določanje ostanka s terensko metodo : magistrsko delo
Sandra Mertik, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je razvoj analitske metode za terensko merjenje klorovega dioksida. Za terensko delo je primerna DPD metoda, ki smo jo želeli primerjati z jodometrično metodo. Uporaba klorovega dioksida kot sredstva za razkuževanje pitne vode se je v zadnjih letih precej povečala. Klorov dioksid je dražji, bolj zapleten za uporabo, vendar učinkovit že pri nizkih koncentracijah. Glavna prednost je manj stranskih produktov, predvsem nižje koncentracije trihalometanov. Hkrati smo preverili tudi delovanje aparata za merjenje klora na terenu, uporabili smo tudi revalidacijo, naš namen je bil znižati mejo zaznavanja (LOD) na 0,03 mg/l. V magistrski nalogi je bila merilna negotovost en izmed pomembnejših faktorjev metode. Ugotovili smo, da je merilna negotovost najvišja pri najnižji izmerjeni koncentraciji klora, pri višjih koncentracijah pa je bila manjša merilna negotovost. Izračuna merilne negotovosti za klor dioksid pa ni bilo možno izračunati, saj so nam manjkali podatki meritve pri obnovljivosti metode. Klor dioksid se v vodi hitro porablja, istega vzorca nismo mogli uporabiti v daljšem časovnem obdobju. Pri jodometrični metodi pa smo prišli do zaključka, da se je koncentracija pripravljene raztopine klora dioksida znižala po določenih dneh. Predpostavljamo, da je v laboratoriju pripravljena raztopina klor dioksid neobstojna in kot taka težko merljiva v laboratoriju.
Ključne besede: klor dioksid, klor, validacija, jodometrična metoda, DPD, merilna negotovost
Objavljeno v DKUM: 04.05.2021; Ogledov: 409; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

6.
Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikih
Anja Mikl, 2020, magistrsko delo

Opis: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Ključne besede: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 673; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (713,06 KB)

7.
Psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu kot prediktorji duševnega zdravja zaposlenih
Ines Kuhta, 2020, magistrsko delo

Opis: Številne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu poudarjajo povezave psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu z doživljanjem stresa ter odražanjem tega tako na telesnem kot duševnem zdravju zaposlenih. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na napovedno vrednost nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja na duševno zdravje zaposlenih. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, ali se prisotnost nekaterih psihosocialnih značilnosti delovnega okolje odraža tudi pri duševnem zdravju zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 199 zaposlenih z različnimi vrstami zaposlitve, ki so izpolnjevali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne negotovosti, Vprašalnik konflikta med delom in družino ter Lestvico duševnega zdravja MHI-18, ki smo jo v ta namen prevedli iz angleškega jezika. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji, ki duševno zdravje zaposlenih napovedujejo negativno, konflikt med delom in družino zaradi utrujenosti, ki nastane zaradi dela, sledita pa časovni konflikt med delom in družino, ki nastane zaradi dela in delovna negotovost. Ugotovili smo tudi, da podpora s strani sodelavcev pomembno pozitivno napoveduje duševno zdravje zaposlenih.
Ključne besede: psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu, duševno zdravje, delovne zahteve in viri, delovna negotovost, konflikt med delom in družino
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 744; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (888,06 KB)

8.
Določitev merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi : magistrsko delo
Tina Novak, 2019, magistrsko delo

Opis: Anaerobna digestija (AD) je biološki proces, ki preoblikuje začetni substrat (ingestat) v želeni produkt (bioplin) in v trdni tekoči stranski produkt (digestat oziroma pregnito blato). Je široko uporabljena in fleksibilna tehnologija. Zaradi njene fleksibilnosti so za surovino pri postopku primerne različne vrste organskih snovi. Za surovino lahko zato uporabimo organske komunalne odpadke, blato pri čiščenju odpadnih voda, odpadke iz živilskopredelovalne industrije in kmetijske odpadke, kot so gnoj in ostanki rastlin. Digestat z bioplinom predstavlja končne izdelke anaerobne digestije (AD). Digestat je snov, bogata s hranili in se lahko uporablja kot gnojilo. Digestat ni kompost, čeprav ima nekaj podobnih značilnosti, razlika med njima je ta, da kompost proizvajajo aerobni mikroorganizmi, kar pomeni, da je za proces potreben kisik. Z uporabo digestata, namesto sintetičnih gnojil, ki so pridobljena iz zemeljskega plina, lahko prihranimo energijo, zmanjšamo porabo fosilnih goriv in ogljični odtis. V digestatu so vedno prisotni dušik, fosfor in kalij, teh pa v bioplinu ne najdemo. Glavna pomanjkljivost digestata je, da je mešanica hranil vedno vnaprej določena in je ni mogoče spremeniti. Namen magistrske naloge je bil določiti vsebnost težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi v digestatu ter njihove merilne negotovosti. Merilna negotovost pomeni dvom v meritve, ki so bile izvedene. Je parameter, ki označuje območje razpršenih vrednosti in jih je mogoče smiselno pripisati merjeni veličini. V območju razpršenosti se nahaja prava vrednost rezultata. V teoretičnem delu so podrobneje opisane značilnosti anaerobne digestije in digestata ter merilne negotovosti. V eksperimentalnem delu pa so prikazane metode in rezultati določevanja merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti naših parametrov.
Ključne besede: Anaerobna digestija, digestat, merilna negotovost
Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 642; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

9.
Določitev optimalnega markerja homogenosti krmnih mešanic : magistrsko delo
Kristina Gluhak, 2019, magistrsko delo

Opis: Krmne mešanice so sestavljene iz organskih in anorganskih materialov. Zakonodaja zahteva, da so zmesi krmnih mešanic po sestavi homogene in da posamezne komponente med zmesmi ne povzročajo kontaminacije krmnih mešanic med sabo, zato je potrebno izvesti testa homogenosti in navzkrižne kontaminacije. Kot markerji se lahko uporabljajo posamezna barvila (na primer metilvijolično), antibiotiki, kovine, magnetni delci itd. Osnovni namen raziskav v okviru magistarskega dela je razvoj analizne metode, ki bo po statistični obdelavi rezultatov omogočala kvantitativno določanje markerja v različnih krmnih mešanicah. Proučevali smo manganov(II) oksid (MnO) kot možni marker. V vzorcih koruze in krmne mešanice smo analizirali vsebnost petih kovin: bakra, kalija, mangana, fosforja in cinka. Vsebnost kovin smo določili z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Pridobljene rezultate kemijske analize smo komometrično obdelali. Izbrane kovine smo analizirali na vzorcih podjetja Perutnina Ptuj d.d. Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v koruzi in krmni mešanici z ICP-OES linearna, natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih.
Ključne besede: ICP-OES, homogenost, koruza, krma, marker, validacija, merilna negotovost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 697; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

10.
Primerjalno umerjanje laserskih interferometrov : magistrsko delo
Aleksander Trep, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno primerjalno umerjanje laserskih interferometrov. Izdelan je bil koncept postopka in ovrednotena merilna negotovost na osnovi eksperimenta. Eksperimentalno delo je bilo izvedeno v Laboratoriju za tehnološke meritve (LTM) na Fakulteti za strojništvo v Mariboru z namenom kasnejše izdelave dokumentacije za umerjanje laserskih interferometrov. Eksperimenti so bili izvedeni s pomočjo referenčnega laserskega interferometra, ki ga imamo v laboratoriju, ter z dvema industrijskima testnima laserskima interferometroma. Ugotovljeno je bilo, da v laboratoriju dosegamo ustrezne pogoje za izvedbo meritev, potrebno pa je biti pazljiv pri sami postavitvi laserjev, saj orientacija laserjev povzroča ključne pogreške pri umerjanju. Prav tako je potrebno izbrati pravilno metodo primerjave, saj lahko tudi ta bistveno vpliva na rezultat umerjanja.
Ključne besede: laserska interferometrija, primerjalno umerjanje, merilni pogrešek, merilna negotovost
Objavljeno v DKUM: 13.03.2019; Ogledov: 816; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici