| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 93
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba klorovega dioksida za razkuževanje vode in določanje ostanka s terensko metodo
Sandra Mertik, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je razvoj analitske metode za terensko merjenje klorovega dioksida. Za terensko delo je primerna DPD metoda, ki smo jo želeli primerjati z jodometrično metodo. Uporaba klorovega dioksida kot sredstva za razkuževanje pitne vode se je v zadnjih letih precej povečala. Klorov dioksid je dražji, bolj zapleten za uporabo, vendar učinkovit že pri nizkih koncentracijah. Glavna prednost je manj stranskih produktov, predvsem nižje koncentracije trihalometanov. Hkrati smo preverili tudi delovanje aparata za merjenje klora na terenu, uporabili smo tudi revalidacijo, naš namen je bil znižati mejo zaznavanja (LOD) na 0,03 mg/l. V magistrski nalogi je bila merilna negotovost en izmed pomembnejših faktorjev metode. Ugotovili smo, da je merilna negotovost najvišja pri najnižji izmerjeni koncentraciji klora, pri višjih koncentracijah pa je bila manjša merilna negotovost. Izračuna merilne negotovosti za klor dioksid pa ni bilo možno izračunati, saj so nam manjkali podatki meritve pri obnovljivosti metode. Klor dioksid se v vodi hitro porablja, istega vzorca nismo mogli uporabiti v daljšem časovnem obdobju. Pri jodometrični metodi pa smo prišli do zaključka, da se je koncentracija pripravljene raztopine klora dioksida znižala po določenih dneh. Predpostavljamo, da je v laboratoriju pripravljena raztopina klor dioksid neobstojna in kot taka težko merljiva v laboratoriju.
Ključne besede: klor dioksid, klor, validacija, jodometrična metoda, DPD, merilna negotovost
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 84; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

2.
Socialni cilji kot dejavnik medvrstniškega nasilja pri mladostnikih
Anja Mikl, 2020, magistrsko delo

Opis: Otroci oz. učenci v obdobju šolanja preživijo bistveno več časa v šolskem okolju kot drugje, zaradi česa imajo te izkušnje kritično vlogo pri njihovem kognitivnem, socialnem in čustvenem razvoju. Izkušnja medvrstniškega nasilja za posameznika in šolsko okolje predstavlja neprijetno izkušnjo z možnimi negativnimi izidi. V obdobju mladostništva je medvrstniško nasilje velikokrat v strateški vlogi dokazovanja ali vzdrževanja posameznikovega socialnega statusa. Pomembno vlogo pri slednjem imajo prav socialni cilji, ki so eden izmed glavnih motivov za izvajanje medvrstniškega nasilja. Namen magistrskega dela je bil raziskati vlogo in pomen socialnih ciljev v kontekstu medvrstniškega nasilja. Končni vzorec je zajemal 2039 učencev višjih razredov 20 osnovnih in srednjih šol. Starost učencev je od 13 do 22 let (M = 15,48). Rezultati so pokazali, da učenci z visoko izraženimi socialnimi cilji po priljubljenosti v višji meri poročajo o izvajanju nasilnega vedenja. O večjem izvajanju slednjega, predvsem odnosnega medvrstniškega nasilja, so prav tako poročali učenci, ki so bili v primerjavi z drugimi bolj negotovi zaradi svojega socialnega statusa v vrstniški skupini. Prav tako smo preverili, ali se pojavljajo razlike pri učencih, ki imajo visoke cilje po priljubljenosti, a v vrstniški skupini niso prepoznani kot takšni (angl. wannnabes). Pokazalo se je, da ta skupina učencev poroča o višji stopnji viktimizacije, predvsem odnosni in besedni. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre za rizično skupino učencev, zaradi česa bi bilo smiselno pripraviti intervencije na skupinski ravni, ki smo jih predstavili v diskusiji. Rezultati analiz so prav tako pokazali, da osnovnošolci poročajo o višjih socialnih ciljih po priljubljenosti kot srednješolci. Pri preverjanju razlik med spoloma se je pokazalo, da fantje v večji meri poročajo o ciljih po priljubljenosti, medtem ko so dekleta v večji meri poročala o višjih socialnih ciljih po sprejetosti, prav tako so, v primerjavi z fanti, poročala o večji negotovosti zaradi svojega socialnega statusa. Rezultati raziskave nam lahko tako pomagajo bolje razumeti funkcijo nasilnega vedenja in k priljubljenosti usmerjenih vedenj v mreži vrstniških odnosov.
Ključne besede: socialni cilji, priljubljenost, sprejetost, negotovost zaradi socialnega statusa, mladostniki, vrstniški status, medvrstniško nasilje
Objavljeno: 16.09.2020; Ogledov: 325; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (713,06 KB)

3.
Psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu kot prediktorji duševnega zdravja zaposlenih
Ines Kuhta, 2020, magistrsko delo

Opis: Številne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu poudarjajo povezave psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu z doživljanjem stresa ter odražanjem tega tako na telesnem kot duševnem zdravju zaposlenih. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na napovedno vrednost nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja na duševno zdravje zaposlenih. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, ali se prisotnost nekaterih psihosocialnih značilnosti delovnega okolje odraža tudi pri duševnem zdravju zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 199 zaposlenih z različnimi vrstami zaposlitve, ki so izpolnjevali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne negotovosti, Vprašalnik konflikta med delom in družino ter Lestvico duševnega zdravja MHI-18, ki smo jo v ta namen prevedli iz angleškega jezika. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji, ki duševno zdravje zaposlenih napovedujejo negativno, konflikt med delom in družino zaradi utrujenosti, ki nastane zaradi dela, sledita pa časovni konflikt med delom in družino, ki nastane zaradi dela in delovna negotovost. Ugotovili smo tudi, da podpora s strani sodelavcev pomembno pozitivno napoveduje duševno zdravje zaposlenih.
Ključne besede: psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu, duševno zdravje, delovne zahteve in viri, delovna negotovost, konflikt med delom in družino
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 324; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (888,06 KB)

4.
Določitev merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi
Tina Novak, 2019, magistrsko delo

Opis: Anaerobna digestija (AD) je biološki proces, ki preoblikuje začetni substrat (ingestat) v želeni produkt (bioplin) in v trdni tekoči stranski produkt (digestat oziroma pregnito blato). Je široko uporabljena in fleksibilna tehnologija. Zaradi njene fleksibilnosti so za surovino pri postopku primerne različne vrste organskih snovi. Za surovino lahko zato uporabimo organske komunalne odpadke, blato pri čiščenju odpadnih voda, odpadke iz živilskopredelovalne industrije in kmetijske odpadke, kot so gnoj in ostanki rastlin. Digestat z bioplinom predstavlja končne izdelke anaerobne digestije (AD). Digestat je snov, bogata s hranili in se lahko uporablja kot gnojilo. Digestat ni kompost, čeprav ima nekaj podobnih značilnosti, razlika med njima je ta, da kompost proizvajajo aerobni mikroorganizmi, kar pomeni, da je za proces potreben kisik. Z uporabo digestata, namesto sintetičnih gnojil, ki so pridobljena iz zemeljskega plina, lahko prihranimo energijo, zmanjšamo porabo fosilnih goriv in ogljični odtis. V digestatu so vedno prisotni dušik, fosfor in kalij, teh pa v bioplinu ne najdemo. Glavna pomanjkljivost digestata je, da je mešanica hranil vedno vnaprej določena in je ni mogoče spremeniti. Namen magistrske naloge je bil določiti vsebnost težkih kovin, skupnega dušika in organske snovi v digestatu ter njihove merilne negotovosti. Merilna negotovost pomeni dvom v meritve, ki so bile izvedene. Je parameter, ki označuje območje razpršenih vrednosti in jih je mogoče smiselno pripisati merjeni veličini. V območju razpršenosti se nahaja prava vrednost rezultata. V teoretičnem delu so podrobneje opisane značilnosti anaerobne digestije in digestata ter merilne negotovosti. V eksperimentalnem delu pa so prikazane metode in rezultati določevanja merilne negotovosti vzorčenja in priprave v digestatu na podlagi meritev vsebnosti naših parametrov.
Ključne besede: Anaerobna digestija, digestat, merilna negotovost
Objavljeno: 05.12.2019; Ogledov: 427; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

5.
Določitev optimalnega markerja homogenosti krmnih mešanic
Kristina Gluhak, 2019, magistrsko delo

Opis: Krmne mešanice so sestavljene iz organskih in anorganskih materialov. Zakonodaja zahteva, da so zmesi krmnih mešanic po sestavi homogene in da posamezne komponente med zmesmi ne povzročajo kontaminacije krmnih mešanic med sabo, zato je potrebno izvesti testa homogenosti in navzkrižne kontaminacije. Kot markerji se lahko uporabljajo posamezna barvila (na primer metilvijolično), antibiotiki, kovine, magnetni delci itd. Osnovni namen raziskav v okviru magistarskega dela je razvoj analizne metode, ki bo po statistični obdelavi rezultatov omogočala kvantitativno določanje markerja v različnih krmnih mešanicah. Proučevali smo manganov(II) oksid (MnO) kot možni marker. V vzorcih koruze in krmne mešanice smo analizirali vsebnost petih kovin: bakra, kalija, mangana, fosforja in cinka. Vsebnost kovin smo določili z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko spektrometrijo (ICP-OES). Pridobljene rezultate kemijske analize smo komometrično obdelali. Izbrane kovine smo analizirali na vzorcih podjetja Perutnina Ptuj d.d. Izvedli smo validacijo analizne metode in ovrednotili merilno negotovost. Ugotovili smo, da je metoda določanja izbranih kovin v koruzi in krmni mešanici z ICP-OES linearna, natančna, točna in primerna za ovrednotenje vsebnosti izbranih kovin v navedenih vzorcih.
Ključne besede: ICP-OES, homogenost, koruza, krma, marker, validacija, merilna negotovost
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
Primerjalno umerjanje laserskih interferometrov
Aleksander Trep, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno primerjalno umerjanje laserskih interferometrov. Izdelan je bil koncept postopka in ovrednotena merilna negotovost na osnovi eksperimenta. Eksperimentalno delo je bilo izvedeno v Laboratoriju za tehnološke meritve (LTM) na Fakulteti za strojništvo v Mariboru z namenom kasnejše izdelave dokumentacije za umerjanje laserskih interferometrov. Eksperimenti so bili izvedeni s pomočjo referenčnega laserskega interferometra, ki ga imamo v laboratoriju, ter z dvema industrijskima testnima laserskima interferometroma. Ugotovljeno je bilo, da v laboratoriju dosegamo ustrezne pogoje za izvedbo meritev, potrebno pa je biti pazljiv pri sami postavitvi laserjev, saj orientacija laserjev povzroča ključne pogreške pri umerjanju. Prav tako je potrebno izbrati pravilno metodo primerjave, saj lahko tudi ta bistveno vpliva na rezultat umerjanja.
Ključne besede: laserska interferometrija, primerjalno umerjanje, merilni pogrešek, merilna negotovost
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 558; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

7.
Nekateri razlogi za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družine
Katja Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Trend podaljšanega bivanja s starši velja v Evropi za vedno bolj prisoten fenomen. Ključno vprašanje pri tem je, kateri razlogi so pomembno vplivali na prisotnost tega stanja. Magistrsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je podrobneje opredeljen termin mladih odraslih in njihov prehod iz mladosti v odraslost. V nadaljevanju sta bila v središče postavljena pomen družine v življenju mlade odrasle osebe in podaljšano bivanje mladih odraslih v domu staršev. V tem sklopu je bilo preučeno, kako se medsebojna odvisnost, podpora in nadzor s strani staršev izražajo v življenju mlade odrasle osebe ter kako se z emocionalno osamosvojitvijo spoprijemajo starši in mladi odrasli. Posebna pozornost je bila namenjena razlagi vpliva naraščajoče negotovosti na mlade odrasle, ki so na prehodu v odraslo dobo. Poudarjen je bil vidik podaljševanja izobraževanja, nezaposlenosti in začasnih zaposlitev ter partnerskih zvez mladih odraslih. Empirični del predstavlja raziskava, katere rezultati in njihova analiza temeljijo na ugotavljanju nekaterih razlogov za (ne)osamosvojitev mladih odraslih od primarne družine. Vzorec zajema slovenske mlade odrasle, stare 19–35 let. Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so bili obdelani s pomočjo programa SPSS. Ugotovljeno je bilo, da največ anketiranih mladih odraslih živi v nepremičnini staršev, v skupnem gospodinjstvu in da jih najmanj živi v lastni nepremičnini. Anketirani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s starši, ocenjujejo bivanje doma za finančno ugodno. Odgovorili so, da je njihov mesečni dohodek od dela nizek in da posledično bivajo v domovanju staršev zato, ker si lastne nepremičnine finančno ne morejo zagotoviti. Rezultati so potrdili, da nestalne zaposlitve in partnerske zveze, nižji mesečni dohodki od dela in ostali dohodki, vplivajo na podaljšano življenje mladih odraslih s starši. Mlade odrasle na eni stani bremeni družbena negotovost, medtem ko gre na drugi strani za delno izbran življenjski slog, povezan s številnimi ugodnostmi bivanja doma.
Ključne besede: mladi odrasli, prehod iz mladosti v odraslost, podaljšano bivanje pri starših, naraščajoča negotovost.
Objavljeno: 11.10.2017; Ogledov: 1084; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

8.
UPORABA SIMULATORJA SKL2 ZA KALIBRACIJO MERILNIKOV pH, PREVODNOSTI IN KONCENTRACIJE KISIKA
Martina Kšela Podgornik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem ugotavljala primernost simulatorja SKL2, proizvajalca WTW, kot etalona z zagotovljeno sledljivostjo za umerjanje (kalibracijo) merilnikov pH , prevodnosti in koncentracije kisika ter razvila in uvedla umeritvene (kalibracijske) postopke za umerjanje merilcev pH, prevodnosti in koncentracije kisika, proizvajalca WTW. Najprej sem določila vire merilne negotovosti simulatorja SKL2, ki pomembno vplivajo na točnost meritev dobljenih z njim in raziskala vplive posameznih virov za vsako od preučevanih fizikalno kemijskih veličin : pH, prevodnost, koncentracija kisika. Nato sem naredila izračun kombinirane merilne negotovosti simulatorja SKL2 za vsako fizikalno kemijsko veličino posebej. Na osnovi izračunanih merilnih negotovosti sem nato določila kalibracijske in merilne zmogljivosti simulatorja SKL2 za merjenje pH, prevodnosti in koncentracije raztopljenega kisika. V nadaljevanju sem opredelila kalibracijske postopke za kalibracijo merilcev pH, prevodnosti in koncentracije kisika s simulatorjem SKL2, WTW po primerjalni metodi, brez uporabe sonde. Na koncu sem osnovala kalibracijska poročila (certifikate) za podajanje rezultatov umerjanj (kalibracij) za merilce posameznih fizikalno kemijskih veličin pH, prevodnosti in koncentracije kisika s simulatorjem SKL2, WTW. Rezultati diplomske naloge so pokazali, da se simulator SKL2, proizvajalca WTW z zagotovljeno sledljivostjo preko nacionalnega akreditacijskega laboratrija lahko uporablja kot etalon za umerjanje merilcev pH prevodnosti ter koncentracije kisika, WTW v laboratoriju akreditiranem za kalibracijo teh merilcev.
Ključne besede: kalibracija, sledljivost, merilna negotovost, merilec pH, merilec prevodnosti, merilec raztopljenega kisika
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 1108; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

9.
Validacija računskega modela za vrednotenje hrupa v okolju z meritvami v realnih pogojih
Zoran Belić, 2016, magistrsko delo

Opis: Ocenjevanje obremenitve okolja s hrupom lahko podajamo na podlagi izvajanja meritev hrupa ali z uporabo 3D akustičnih modelov, z uporabo računskih metod. Magistrsko delo obravnava postopek vrednotenja hrupa z uporabo računske metode za industrijske vire hrupa, ki temelji na standardu SIST ISO 9613-2, metode meritev hrupa v okolju, primerjavo med vrednostmi hrupa, pridobljeno z uporabo računske metode in meritvami v realnih pogojih, ter oceno računske in merilne negotovosti izvedenih meritev. 3D akustični model smo izdelali z računalniškim programom LimA, version 9.12, proizvajalca Stapelfeldt Ingenieuergesellschaft GmbH. V zaključku sta podani validacija računskega modela industrijskih virov hrupa s podrobno analizo računske in merilne negotovosti ter analiza rezultata.
Ključne besede: hrup, akustični model, karte hrupa, meritve hrupa, negotovost
Objavljeno: 13.09.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (4,63 MB)

10.
RAZVOJ IN VALIDACIJA ANALIZNE METODE B PO STANDARDU SIST EN ISO 7887:2012 ZA DOLOČANJE BARVE VODE
Marjeta Umek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je razvoj in validacija metode B po standardu SIST EN ISO 7887:2012 Kakovost vode – Pregled in določevanje vode. V laboratoriju NLZOH Novo mesto smo se glede na spremembe zahtev zakonodaje, naročnikov in akreditacijske presoje odločili izvesti ponovno validacijo, saj se z leti parametri spreminjajo. Dodali so standard za preverjanje točnosti valovnih dolžin, primerjali so pH in barvo in pregledali vpliv interferenc. Določili smo LOD in LOQ, delovno območje, povprečje, standardno deviacijo in RSD. Preverili smo pravilnost in natančnost metode ter določili merilno negotovost. Metoda se uporablja za vse tipe vod naravne in odpadne vode. Pri realnih vzorcih različnih tipov vod smo s spektrofotometrom Agilent 8453 UV/VIS izmerili absorpcijo pri treh različnih valovnih dolžinah 436 nm, 525 nm in 620 nm, pri katerih smo izračunali realno barvo vode. Glede na rezultate validacije smo ocenili, da je metoda primerna za rutinsko določanje barve vode.
Ključne besede: validacija, merilna negotovost, absorbanca, barva vode
Objavljeno: 25.07.2016; Ogledov: 1240; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici