| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROCESNI VIDIKI UVELJAVLJANJA PRAVIC ETAŽNIH LASTNIKOV V PRAVDI
Klara Kurtovič, 2014, diplomsko delo

Opis: Etažna lastnina je kot posebna oblika lastnine posledica razvoja tehnike, ki je omogočil gradnjo v nadstropja. Z njo je prišlo do odstopanja od temeljnega načela »Superficies solo cedit«, poznanega že iz rimskega prava. Pojav etažne lastnine kot posledica povečanja števila prebivalstva in prostorske stiske v mestih je omogočil bivanje več ljudi hkrati na manjši površini zemlje. S tem so nastali ugodni pogoji za celo vrsto sporov med prebivalci iste stanovanjske stavbe, ki med seboj praviloma niso družinsko in socialno povezani, zato nimajo nikakršnega prizadevanja za prilagajanje drug drugemu. Res je, da se dandanes ne spopadamo več s smradom na ulicah zaradi metanja odpadkov in odplak skozi okno, kot je bilo to običajno v starem Rimu, imamo pa zato cel kup novodobnih problemov, kot so umazane fasade, s katerih odpada omet, razbita stekla in poškodovana stopnišča ter na drugi strani plačilna nedisciplina in tudi nezavedanje, da lastnina ne predstavlja zgolj pravic ampak tudi obveznosti. Zato sem se v diplomski nalogi lotila preučevanja pravdnih postopkov med etažnimi lastniki ter etažnimi lastniki in tretjimi. Poudarek je predvsem na posebnostih civilnega pravdnega postopka z ozirom, da so pravdne stranke etažni lastniki. Naj omenim še, da je določena vprašanja v zvezi z etažno lastnino možno reševati tudi v nepravdnem postopku, vendar ti postopki niso predmet moje diplomske naloge. Bistveno vprašanje, ki se pojavi in okrog katerega kar na dolgo in široko razglabljam, je glede pravdne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov. V nadaljevanju se lotim posameznih možnosti za uveljavljanje pravic etažnih lastnikov glede na vrsto zahtevka, primerjave izključitvene tožbe in negatorne imisijske tožbe, ki na prvi pogled služita doseganju istega namena, pa vendar temu ni tako, ter spopadanja s plačilno nedisciplino etažnih lastnikov.
Ključne besede: skupnost etažnih lastnikov, pravdna sposobnost, sosporništvo, upravnik kot zastopnik, izterjava sredstev rezervnega sklada, izterjava obratovalnih in vzdrževalnih stroškov, izključitvena tožba, negatorna imisijska tožba, tožba za varstvo lastninske pravice na solastni stvari, odškodninska tožba, sodna taksa, stroški postopka
Objavljeno: 17.12.2014; Ogledov: 994; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (290,81 KB)

2.
Varstvo lastninske pravice s pregledom aktualne sodne prakse
Vesna Horvat, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem v začetku opredelila posest in imetništvo. V nadaljevanju sem opisala lastninsko pravico, njeno pridobitev in varstvo. Lastninska pravica je temeljna stvarna pravica, ki učinkuje proti vsem, prav tako pa lahko lastnik vsakega izključi iz njene uporabe oz. mu prepreči poseganje vanjo. Tožbe, s katerimi jo varujemo so: lastninska, izbrisna, publicianska, negatorna ter izključitvena. K vsaki izmed njih sem dodala sodno prakso.
Ključne besede: posest, lastninska pravica, lastninska tožba, izbrisna tožba, publicianska tožba, negatorna tožba, izključitvena tožba, etažna lastnina, mejni spor, imisije
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 803; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (767,98 KB)

3.
SODNO VARSTVO SLUŽNOSTNE PRAVICE Z ANALIZO AKTUALNE SODNE PRAKSE
Romana Grajfoner, 2015, diplomsko delo

Opis: »Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar).« Služnost delimo na osebne in stvarne služnosti. Stvarna služnost je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine, medtem ko osebna služnost nastane v korist določene osebe. Poznamo tudi nepravo stvarno služnost, pri kateri gre za kombinacijo osebne in stvarne služnosti, ter tudi služnost v javno korist in nujno pot. Pravno varstvo omogoča prisilno realizacijo upravičenj, ki jih vsebuje služnostna pravica. Pravna zaščita se tako doseže na podlagi tožbe, s postavitvijo tožbenega zahtevka. Glede na vsebino zahtevka in vrsto zaščite poznamo tri vrste tožbe, in sicer oblikovalna oziroma konstitutivna, kondemnatorna ter deklaratorna oziroma ugotovitvena tožba. Z vidika zaščite pravnega položaja subjektov služnosti lahko govorimo o zaščiti služnostnega upravičenca in zaščiti služnostnega zavezanca. Služnostni upravičenec, tako osebne kot tudi stvarne služnosti, ima možnost vložitve tako imenovane služnostne tožbe oziroma konfesorne tožbe (actio confessoria), ki je namenjena varstvu služnostne pravice v primeru neutemeljenega poseganja vanjo, tako tretjih oseb kot tudi služnostnega zavezanca. Stvarnopravni zakonik v poglavju o stvarni služnosti ureja tudi vložitev ugotovitvene tožbe, tako da se z njo zahteva ugotovitev obstoja služnostne pravice. Ta tožba pride v poštev, kadar se služnost pridobi na podlagi zakona, in sicer s priposestvovanjem. Priposestvovanje kot pravni temelj za nastanek služnosti pa je mogoče samo pri stvarni in ne pri osebni služnosti. Tako je ta tožba pomembna v povezavi s stvarno služnostjo. Služnostni upravičenec kot tudi služnostni zavezanec imata na voljo tudi splošna sredstva, ki so namenjena varstvu pravic. Med splošnimi sredstvi je treba na prvem mestu omeniti samopomoč. Na voljo pa imata tudi posestno varstvo, ki temelji na podlagi izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo, ki ustreza izvrševanju služnostne pravice. Služnostni zavezanec lahko uporabi negatorno tožbo, ki je namenjena varstvu pred neupravičenim prilaščanjem ali širitvijo služnosti ter tudi varstvu pred neupravičenim posegom v lastninsko pravico s strani tretjih oseb. Prav tako ima služnostni zavezanec možnost vložitve negativne ugotovitvene tožbe oziroma tožbe na ugotovitev, da služnost ne obstaja oziroma je prenehala. Podlaga za vložitev te tožbe je 223. člen SPZ, ki določa prenehanje na podlagi zakona. Vloži lahko tudi posebno oblikovalno tožbo, s katero služnostna pravica preneha na podlagi sodne odločbe iz razlogov, ki so navedeni v 222. členu SPZ. Na voljo pa ima tudi poseben zahtevek na prestavitev služnosti. V zvezi s služnostjo pa je treba omeniti tudi zemljiško knjigo ter načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tudi tukaj so na voljo tri tožbe. Prva med njimi je izbrisna tožba, ki pride v poštev v primeru materialnopravne neveljavne vknjižbe, s katero se lahko zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Naslednji dve pa sta tožba na izstavitev listine, ki je primerna za vpis v zemljiško knjigo, in tožba na priznanje podpisa na zasebni listini ali na izročitev odpravka notarskega zapisa, sestavljenega za vknjižbo v zemljiško knjigo. Ravno o varstvu služnostne pravice oziroma o tem, kakšne tožbe za zavarovanje svojega pravnega položaja v zvezi s služnostno pravico ima na voljo služnostni upravičenec ter tudi služnostni zavezanec, bo govora v tej diplomski nalogi.
Ključne besede: služnost, služnostni zavezanec, služnostni upravičenec, konfesorna tožba, tožba na ugotovitve obstoja služnosti, posestno varstvo, negativna ugotovitvena tožba, tožba ne prenehanje, negatorna tožba, izbrisna tožba
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 1497; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Izključitvena tožba - razmerje do drugih podobnih tožb
Katja Piršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Čut do sočloveka bi praviloma moral voditi v razumevanje in spoštovanje vseh oseb v naši bližnji okolici, ne glede na dandanašnjo multikulturno diverziteto. Vendar temu ni tako. Omenjena negativnost se velikokrat izkaže za resnično v medsosedskih odnosih, v katerih sosedje prek (sprva) bagatelnih ravnanj skušajo uveljaviti svojo voljo, ko pa temu ni tako, svoja ravnanja stopnjujejo. To je še posebej moteče v bližnjih življenjskih skupnostih, na primer v stanovanjskih blokih pod režimom etažne lastnine, kjer zaradi množice različnih dejavnikov (bližine stanovanjskih enot, deljenja uporabe skupnih delov stavbe, nenehne bližine sostanovalcev, delne izgube zasebnosti) praviloma prevladujejo strožja pravila kot v tipičnih ruralnih predelih Republike Slovenije. Eno izmed teh omogoča vložitev izključitvene tožbe, s katero je mogoče etažnemu lastniku zaradi njegovega prekomerno nadutega odnosa odvzeti lastninsko pravico, ki jo ima na posameznem delu izoblikovanega etažnega režima. Diplomsko delo se uvodoma dotakne razvoja etažne lastnine vse do njene današnje forme, nato pa poglobljeno razčleni zakonsko besedilo instituta izključitvene tožbe. V diplomski nalogi je tako pojasnjeno, kaj sploh izključitvena tožba je, kdaj in zoper koga jo je mogoče vložiti ter katere procesne in materialne predpostavke, ki jih zakon zgolj abstraktno navaja, s pomočjo sodne prakse in pridobljenih internih stanovanjskih aktov pa jih diplomsko delo konkretizira, morajo biti izpolnjene za njeno vložitev. Diplomsko delo v luči jurisprudence obravnava tudi vprašanje vložitve izključitvene tožbe v primeru dejanske etažne lastnine in procesne sposobnosti skupnosti etažnih lastnikov kot aktivno legitimirane stranke pravdnega postopka. V zvezi z obravnavanim institutom izključitvene tožbe je opravljena tudi primerjalno-pravna raziskava. Osrednji del vsebine diplomskega dela skuša odgovoriti na vprašanje, ali je izključitvena tožba zaradi posega v pravico do zasebne lastnine ukrep, sorazmeren zasledovanemu cilju. Iz tega razloga so argumentirani posamezni elementi testa legitimnosti in sorazmernosti (dopustnost, nujnost, primernost in sorazmernost v ožjem pomenu besede), v okviru nujnosti pa je ob zasledovanju podnaslova dela izvedena tudi primerjava izključitvene tožbe z drugimi ukrepi, kot so tožba zaradi motenja posesti, negatorna tožba, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti, odškodninski zahtevek in izterjava sredstev rezervnega sklada. Proti koncu diplomskega dela je predstavljen še pravilno izoblikovan tožbeni predlog in postopek prodaje nepremičnine v izvršbi, zaključek pa je namenjen grobemu orisu ugotovitev.
Ključne besede: Medsosedski odnosi, etažna lastnina, dejanska etažna lastnina, legitimacija, izključitvena tožba, ultima ratio ukrep, tožba zaradi motenja posesti, negatorna tožba, zahtevek za odstranitev škodne nevarnosti, odškodninski zahtevek, izterjava sredstev rezervnega sklada.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 562; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (385,01 KB)

5.
RAZMERJE MED LASTNINSKIM IN BONITARNIM VARSTVOM S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Liliana Grosar, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga temelji na opredelitvi osnovnih pojmov iz teorije prava kot so pravno razmerje, pravni subjekt in pravovarstveni zahtevek s poudarkom na stvarnopravnem vidiku posameznih pravnih institutov. Pravovarstveni zahtevek, kot obliko sodnega varstva je namreč možno aktivirati šele tedaj, ko je temeljno upravičenje kršeno oziroma ogroženo. Bralca bo vsebina moje diplomske naloge popeljala skozi kratko predstavitev posameznih institutov stvarnega prava s poudarkom na področju stvarnopravnih zahtevkov (tožbenih zahtevkov) v povezavi z novejšimi odločbami iz sodne prakse slovenskih sodišč. V Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) sta za varstvo lastninske pravice predvidena dva zahtevka: zahtevek na vrnitev stvari ali reinvindikacijski zahtevek in zahtevek na prenehanje vznemirjanj oz. negatorni zahtevek. Aktivna legitimacija za obe tožbi pripada lastniku in tudi domnevnemu lastniku. Vrnitveni zahtevek, ureja SPZ v 92.členu. Lastnik lahko od vsakogar zahteva individualno določene stvari. Reivindikacijski zahtevek oz. zahtevek za vrnitev stvari je namenjen lastniku, kateremu je stvar odvzeta iz posesti, tožba na prenehanje vznemirjanj pa lastniku, katerega lastninska pravica je kršena drugače, kot z odvzemom stvari, niti teorija niti sodna praksa pa ne ponujata povsem ostre razmejitve med njima. Ob pregledu sodne prakse bo med drugim izpostavljeno, da v določenih primerih ni mogoče postaviti prave ločnice, kdaj gre za odvzem nepremičnine in kdaj le za vznemirjanje lastninske pravice zaradi morebitnega prisvajanja njenega dela. Posebna vrsta reivindikacije je tudi izbrisna tožba, ki pride v poštev potem, ko je že bila izvršena materialnopravna vknjižba in stremi k vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Z negatornim publicijanskim zahtevkom, pravna podlaga zanj je podana v 99. členu SPZ in opredeljuje zahtevek na prenehanje vznemirjanj, lastnik stvari lahko zahteva od tretjega, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Razlikovanje med lastniško in nelastniško posestjo je sicer uzakonil šele SPZ, vendar je naša literatura to razlikovanje poznala že prej. Dobrovernega lastniškega posestnika, ki pridobi bonitarno lastnino, naše pravo varuje z reivindikacijsko publicijansko tožbo, na podlagi 98. člena SPZ.
Ključne besede: lastnina, bonitarna lastnina, sodno varstvo, rei vindicatio, publicijanska tožba, negatorna tožba.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 741; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (489,37 KB)

6.
Varstvo lastninske pravice s pregledom aktualne sodne prakse
Nastja Tuš, 2018, magistrsko delo

Opis: Lastninska pravica je ena izmed temeljnih pravic civilnega prava in pomemben institut vsakega pravnega reda. Pomembno je, da je zato tudi z ustreznimi predpisi učinkovito varovana, saj kot izhaja iz sodne prakse, posegi v lastninsko pravico niso redki. Njeno varstvo urejajo tako mednarodni predpisi, kot ostale določbe državnega pravnega reda, ki jih najdemo v Ustavi in v zakonih. Pri nas lastninsko pravico vsebinsko opredeljujejo določbe Stvarnopravnega zakonika, vendar pa njenega pravnega varstva ne urejajo celovito. V njem so opredeljeni klasični zahtevki za varstvo lastninske pravice kot so lastninska tožba, publicijanska tožba in negatorna tožba, ostali zahtevki, ki nudijo pravno varstvo lastniku, pa so urejeni drugje. Tako motenjsko tožbo zraven Stvarnopravnega zakonika ureja v procesnem smislu Zakon o pravdnem postopku, izbrisno tožbo Zakon o zemljiški knjigi, obligacijsko varstvo lastninske pravice s popularno tožbo pa ureja Obligacijski zakonik. Obligacijsko varstvo lastninske pravice s popularno tožbo je sicer zasnovano širše, saj aktivno legitimacijo podeljuje širokemu krogu oseb, saj jo lahko vloži vsakdo, ki mu grozi večja škoda. Tudi dokazovanje predpostavk popularne tožbe je načeloma lažje, saj je dovolj, da škoda samo grozi, ni potrebno, da dejansko nastane. Stvarnopravno varstvo lastninske pravice z negatorno imsijsko tožbo, ki je neke vrste substitut popularni tožbi v določenih primerih, je namenjeno samo lastniku in bonitarnemu lastniku, ki izkažeta svojo pravico na stvari in dokažeta protipravnost dejanskega posega v svojo pravico, zato je v tem pogledu bolj togo od obligacijskega. Stvarnopravna ureditev pa seveda obsega še druge prej omenjene zahtevke. Lastninska tožba je ena izmed najbolj tipičnih tožb za varstvo lastninske pravice, prav tako pa je zaradi hitrosti postopka priljubljena tudi motenjska tožba, ki posestnika varuje pred vznemirjanjem njegove posesti. Tako stvarnopravna, kot obligacijska ureditev je namenjena varstvu lastninske pravice na premičninah in na nepremičninah. Velik pomen pri varstvu lastninske pravice na nepremičninah pa ima zaradi publicitetnega učinka vpisov tudi zemljiška knjiga in s tem povezano načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Tako to načelo varuje vsakega dobrovernega pridobitelja lastninske pravice na nepremičnini, ki je zaupal v podatke zemljiške knjige. Institut izbrisne tožbe sanira materialnopravno nepravilne vknjižbe in tako predstavlja učinkovito varstvo tistega, čigar stvarna ali obligacijska pravica je bila s takšno vknjižbo kršena. To je lahko tudi pričakovani lastnik pri vzporednem razpolaganju, ki ima zemljiškoknjižno dovolilo na podlagi veljavnega zavezovalnega pravnega posla, nevknjiženi skupni lastnik proti vknjiženemu skupnemu lastniku preden se je v zemljiško knjigo na tem stanju vpisal dobroverni tretji, na splošno pa se jo lahko naperi proti vknjiženemu neresničnemu lastniku.
Ključne besede: lastninska tožba, publicijanska tožba, negatorna tožba, motenjska tožba, izbrisna tožba, popularna tožba, pričakovana pravica, vknjižena pravica, zemljiška knjiga.
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 334; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (785,35 KB)

7.
Prepovedane imisije v slovenskem in avstrijskem pravu s pregledom aktualne sodne prakse
Urša Kasnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo ponuja celostno predstavitev imisijskega varstva na področju stvarnega, obligacijskega in okoljskega prava. Obravnava ne samo materialnopravni, temveč tudi procesnopravni vidik varstva pred prepovedanimi imisijami. Uvodoma magistrsko delo opredeljuje temeljne pojme, pomembne v sklopu prepovedanih imisij. Uvršča lastninsko pravico in hkrati z njo tudi pomemben institut omejitve lastninske pravice. Nadaljuje z obravnavo sosedskega prava. Magistrsko delo vsebuje opredelitev imisij in njihov zgodovinski pregled. Natančno klasificira vse vrste imisij. Osredinja se na prepovedane imisije in njihovo detajlno obrazložitev. Magistrsko delo analizira vse mogoče vrste pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami v slovenskem pravnem sistemu. Dalje magistrsko delo opredeljuje odškodninske zahtevke izhajajoče iz škode nastale zaradi prepovedanih imisij. Vzporedno jih podpre z relevantno sodno prakso. Jasno predstavi problemski sklop ugotavljanja in dokazovanja vzročne zveze pri nastanku prepovedanih imisij in iz tega izhajajočo pravico do pravične odškodnine. Na podlagi primerjalnopravne ureditve z avstrijskim pravnim sistemom magistrsko delo ugotavlja avstrijsko enotno opredelitev in hkrati nedoločnost in razpršenost pravnih norm v relevantnih zakonskih določbah slovenskega pravnega sistema. Magistrsko delo nakazuje na nedoločnost pomembnih pravnih standardov imisij v stvarnem, predvsem pa obligacijskem pravu, črpajoč iz aktualne sodne prakse. Sklepno opozarja na številne pomanjkljivosti ureditve imisij v slovenskem pravnem sistemu, ki se kažejo predvsem v judikaturi. Jasno izpostavlja problematiko številčnosti pravnih standardov, nejasno razlago zakonskih določb in probleme pri dokazovanju vzročne zveze za uspešno uveljavitev odškodnine. Končno na kratko opredeli nekatere možne rešitve pravnega področja
Ključne besede: lastninska pravica, sosedsko pravo, prepovedana imisija, pravni standard, krajevno običajna mera, čezmerna škoda, negatorna tožba, popularna tožba, odškodnina, vzročna zveza
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 615; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (979,91 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici