Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izmensko delo predstavlja nepogrešljiv del zdravstvene obravnave, pri čemer je kontinuirana oskrba pacientov ključna. Zdravstveno-negovalno osebje, ki dela v urgentnih ambulantah, je pri svojem delu soočeno z izzivi, kot so neskladja urnikov z biološkimi in s socialnimi ritmi, kar lahko vodi do slabšanja fizičnega in psihičnega počutja. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv izmenskega dela na spanje in zadovoljstvo, ugotoviti, kakšen je vpliv različnih modelov izmenskega dela na zdravje, počutje in zadovoljstvo medicinskih sester, ter oblikovati priporočila za izboljšanje njihovega delovnega okolja. Raziskava je vključevala 105 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala je v štirih urgentnih ambulantah. Uporabljen je bil kvantitativni pristop, pri čemer smo podatke zbirali z anonimnimi pisnimi vprašalniki. Anketiranci so bili razdeljeni glede na dva različna modela izmenskega dela: 12 ur dnevna, 12 ur nočna izmena ter 7 ur dopoldne, 7 ur popoldne in 7 ur ponoči. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi, ki delajo po 12-urnem modelu, nekoliko bolje ocenjujejo organizacijo prostega časa, medtem ko pogosteje poročajo o slabšem zdravju in večjem nezadovoljstvu v primerjavi s 7-urnim modelom. Vendar so razlike zelo majhne in statistično neznačilne. Ugotovili smo, da zaposleni, ki opravljajo več nočnih izmen zapored med izmenami, spijo dlje, a ne nujno kakovostneje. Subjektivna ocena kakovosti in dolžine spanja je bila višja pri osebah, ki se po nočni izmeni odpravljajo prej spat. Pokazalo se je, da so osebe, ki spijo manj kakovostno in manj časa, bolj nezadovoljne. Povezave med daljšanjem delovne dobe in nižanjem zadovoljstva nismo mogli dokazati. V raziskavi nismo odkrili bistvenih prednosti enega samega modela izmenskega dela, zato priporočamo, da se izbira modela prilagaja specifičnim potrebam delovnega okolja, zaposleni pa naj pri izbiri delovnega mesta upoštevajo svoje individualne potrebe. Za izboljšanje kakovosti spanja po nočnih izmenah predlagamo omogočanje zgodnjega spanca takoj po koncu izmene. Prav tako smo ugotovili, da je področje izmenskega dela kljub njegovi pomembnosti razmeroma slabo raziskano, zato spodbujamo nadaljnje raziskave, ki bi prispevale k izboljšanju delovnih pogojev in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Ključne besede: izmensko delo, negativni vplivi, urgentna ambulanta, zdravstveno-negovalno osebje
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali temo reorganizacije dostave v peš cono in območje umirjenega prometa v Mariboru. Postavili smo si cilje zmanjšati negativne vplive, ki nastanejo ob visoki vsakodnevni frekventnosti dostavnih vozil v peš coni. Podatke za potrebno raziskavo smo pridobili na Mestni občini Maribor, pri pregledu literature in s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga poslali na podjetja, ki vršijo dostavo v peš coni v Mariboru. Podatke smo analizirali in pripravili izračune, s pomočjo katerih smo prišli do rezultatov, pokazateljev trenutnega stanja. Ugotovili smo, da ima sistem dostave v peš cono v Mariboru še izredno veliko prostora za izboljšave. Predstavili smo nekaj primerov iz tujine in tudi možne izboljšave glede dostave v območje umirjenega prometa in v območje pešcev. Res pa je, da morajo biti spremembe pripravljeni sprejeti tako dostavljavci kot tudi Mestna občina Maribor, kajti kakršnekoli spremembe zahtevajo investicijski vložek, ki bi se po določenem času povrnil, in kar je najbolj pomembno, zmanjšali bi negativne vplive na ljudi in okolje.
Ključne besede: dostava, dostavno vozilo, negativni vplivi, peš cona, okolje
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 839; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Transport je najpomembnejša dejavnost logistike, prav tako je pomembna dejavnost podjetij. Ker je transport tako množično razvit, hkrati pa se število vozil povečuje, se s tem povečujejo tudi emisije toplogrednih plinov. Pri tem največji problem predstavljajo emisije CO2. Emisije negativno vplivajo na okolje, posledično tudi na ljudi, zato je zelo pomembno, da transport izvajamo v skladu s trajnostnimi načeli in tako ohranjamo okolje. V diplomskem delu je predstavljena logistika, zelena logistika, transport in izvajanje le-tega v skladu s trajnostnimi načeli ter cilji bele knjige o prometu. Predstavljeno je tudi, kako transport izvajajo večja podjetja v Rogaški Slatini, spodbude, kako ga naj izvajajo v skladu s trajnostnimi načeli ter kako transport v skladu s trajnostnimi načeli izvajajo tuja podjetja.
Ključne besede: transport, trajnost, okolje, biogoriva, zelena logistika, negativni vplivi na okolje
Objavljeno v DKUM: 25.02.2015; Ogledov: 1385; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Promet oziroma transport je ključna dejavnost logistike. Z njim se srečujemo vsakodnevno in si življenje brez njega ne znamo predstavljati. Z večanjem prometa se povečujejo tudi negativni učinki, ki negativno vplivajo na okolje in ljudi. Sprejeti je potrebno določene ukrepe, da ohranimo naravo in zmanjšamo negativne vplive prometa. V diplomskem delu je predstavljeno kdaj in kako se je promet začel razvijati in z njim prometna sredstva, kakšna je okoljska in prometna politika v Sloveniji in Evropski uniji, kakšna je dejanska onesnaženost okolja zaradi prometa, kako to vpliva na zdravje ljudi ter kakšni so ukrepi za izboljšanje trenutne situacije. Rešitev, ki je že nekaj časa znana v svetu in tudi v Sloveniji, so električna vozila, ki bi lahko bila dobra alternativa današnjim vozilom. Vso porabljeno električno energijo pa bi lahko pridobivali iz obnovljivih virov energije in še dodatno zmanjšali vplive na okolje.
Ključne besede: promet, negativni vplivi prometa, obnovljivi viri energije, električna vozila
Objavljeno v DKUM: 16.02.2013; Ogledov: 1728; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: Promet nam danes omogoča gospodarski razvoj, veliko svobodo gibanja in deluje kot povezovalec prostora. Z njegovim naraščanjem pa prometni sektor vedno bolj povezujemo z okoljskimi problemi. Prišli smo do točke, kjer je promet postal najpomembnejši vir škodljivih emisij ter tako prevladujoč dejavnik onesnaževanja okolja. Najpomembnejši oz. najbolj raznoliki so vplivi na kvaliteto zraka, saj promet z emisijami pomembno prispeva k onesnaževanju lokalnega ozračja in podnebnim spremembam. Hkrati pa je vpliv na kakovost zraka najbolj nepredvidljiv in ne moremo z gotovostjo napovedati nadaljnjega razvoja dogodkov. Prometni sektor je seveda odgovoren tudi za druge negativne učinke: narašča hrup, izguba biotske pestrosti, onesnaževanje voda, prsti… Ljudje močno občutimo tudi posledice vpliva prometa na socialne in gospodarske dejavnike. Zaradi tega se pojavljajo zahteve po trajnostnem razvoju prometa, ki bi omogočal nemoten nadaljnji razvoj ter bil hkrati prijazen do okolja, saj drugače lahko pričakujemo socialno — ekonomski ali okoljski zlom. Tukaj je najpomembnejše učinkovito izvajanje prometnih politik. Zato je nujno oblikovanje vizije nadaljnjega razvoja, kjer se je potrebno celostno lotiti celotnega prometa, zastaviti konkretne in realne cilje. Ta mora vključevati gospodarski, socialni in ekološki vidik razvoja. Strategija bi morala med drugim urediti preusmeritev tovornega prometa na železnice, večjo pozornost nameniti tranzitnemu tovornemu prometu, izboljšati javni potniški promet, varnost… Pri spodbujanju trajnostnega prometa je EU med vodilnimi na svetu. Zato je ustanovila sistem TERM, ki preko kazalcev spremlja negativne učinke prometa na okolje. Zaradi članstva Slovenije v EU, so bili tudi pri nas uvedeni okoljski kazalci, ki jih ureja ARSO. V sklopu vseh kazalcev je ravno promet tisto področje, kjer se podatki hitro osvežujejo in dopolnjujejo, kar nam na nek način tudi pokaže resnost problemov. Kazalci so namenjeni spremljanju stanja okolja, obveščanju širše javnosti ter kot pomoč prometni politiki. Kazalci nam prikazujejo stanje prometa v Sloveniji in EU, hkrati pa nas opozarjajo na ključne težave v prometu. Tako s pomočjo kazalcev opazimo, da je za vse večje negativne vplive prometa na okolje krivo hitro naraščanje prometa. Obseg potniškega prometa se povečuje predvsem zaradi hitre rasti števila osebnih avtomobilov. Tudi cestni tovorni promet hitro narašča in prevzema najpomembnejšo vlogo v prepeljanem tovoru v Sloveniji, kar se je še izrazito poslabšalo z vstopom Slovenije v EU. Kazalci nam tudi dokazujejo, da smo železniški promet zanemarili in je danes razvojno zaostal ter nekonkurenčen. V zadnjih petnajstih letih Slovenija večino svojih vlaganj v infrastrukturo namreč namenja za cestno omrežje. Ob tem trendu razvoja pa se povečuje tudi poraba končne energije v prometu, saj v zadnjem desetletju promet prevzema prvo mesto po porabi energije. S povečevanjem motorizacije nenehno naraščajo tudi emisije toplogrednih plinov ter ostalih onesnaževal iz prometa. Človek proizvaja čedalje več toplogrednih plinov, zlasti zaradi energetske rabe goriv. Zaradi tega zunanji stroški, kjer glavno vlogo igra cestni promet, predstavljajo veliko breme za državo. Osnovni povzročitelji zunanjih stroškov so nesreče, emisije, zastoji in hrup. Zaradi naraščanja prometa tudi narašča število vseh prometnih nesreč, kar je posledica vse večjega vpliva osebne avtomobilske mobilnosti in opuščanja bolj varnega javnega potniškega prometa, število smrtnih žrtev in poškodovanih v cestnem prometu pa počasi upada. Slovenija se tako vse bolj odmika od trajnostno naravnanega prometnega sistema, kar pa je sodeč po strateških dokumentih ena ključnih točk.
Ključne besede: promet, negativni vplivi prometa na okolje, trajnostni promet, TERM, prometno–okoljski kazalci
Objavljeno v DKUM: 30.07.2010; Ogledov: 12019; Prenosov: 1586
Celotno besedilo (3,47 MB)