| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vzeti čustva v svoje roke: pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev : pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev
Anja Rakovec, 2023, magistrsko delo

Opis: Interoceptivno zavedanje (zavedanje občutkov iz notranjosti telesa) in konceptualizacija čustev (proces osmišljanja zaznanih občutkov) po teoriji konstruiranih čustev predstavljata ključna elementa konstrukcije in uravnavanja čustev. V skladu s to idejo smo v magistrskem delu preučevali odnos med interoceptivnim zavedanjem, dvema vidikoma konceptualizacije čustev (čustveno diferenciacijo in aleksitimijo) ter doživljanjem in regulacijo čustev. V intenzivni vzdolžni raziskavi smo z metodo vzorčenja izkušenj zbrali podatke 157 mladih odraslih, ki so sedem dni sedemkrat na dan izpolnjevali vprašalnike na temo lastnega čustvovanja in regulacije čustev. Odkrili smo negativno povezanost med interoceptivnim zavedanjem in aleksitimijo, medtem ko nobeden od obeh konstruktov ni bil povezan s čustveno diferenciacijo. Višje ravni interoceptivnega zavedanja in diferenciacije negativnih čustev so bile povezane z nižjimi stopnjami negativnega afekta in učinkovitejšo regulacijo čustev, aleksitimija pa z več težavami pri regulaciji čustev in manj uporabe t. i. prilagojenih čustvenoregulatornih strategij. Izkazalo se je tudi, da interoceptivno zavedanje in čustvena diferenciacija ne igrata pomembne vloge pri izbiri različnih strategij regulacije čustev, aleksitimija pa ne moderira učinkovitosti le-teh. Čeprav izsledki kažejo, da imajo tako interoceptivno zavedanje kot oba vidika konceptualizacije čustev pomen pri določenih vzorcih regulacije čustev, so ti odnosi kompleksni in ponekod kontradiktorni.
Ključne besede: interoceptivno zavedanje, aleksitimija, čustvena diferenciacija, čustvena regulacija, negativni afekt
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Za čustva si je treba čas vzet': dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev : dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev
Živa Kopavnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Strategije regulacije čustev v raziskavah pogosto proučujejo kot nekaj, kar poteka v izolaciji od drugih posameznikov. Pogosto pa se ravno za pomoč in razumevanje pri doživljanju in regulaciji čustev obrnemo k drugim. Namen pričujoče študije je bil proučiti strategije čustvene regulacije z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta, v kateri je sodelovalo 157 mladih odraslih (M = 21,91, SD = 3,09). Ti so med sedemdnevnim zbiranjem podatkov šestkrat na dan izpolnjevali kratke vprašalnike preko aplikacije na mobilnem telefonu. Podatke smo analizirali s pomočjo večnivojskega modeliranja. Rezultati so pokazali, da intenziteta statistično značilno napoveduje vse strategije čustvene regulacije. Ugotovili smo tudi, da je uporaba strategije zatiranja izražanja čustev še posebej neučinkovita (tj. povezana z višjim negativnim in nižjim pozitivnim afektom) v primerih, ko posameznik doživlja visoko intenzivna čustva. Spoznali smo še, da ne moremo enoznačno trditi, katere strategije regulacije čustev so bolj učinkovite (individualne ali socialne). Ta učinkovitost je odvisna od tega, ali kot afektivno posledico upoštevamo pozitiven ali negativen afekt ter katero strategijo regulacije čustev proučujemo. Nazadnje pa smo ugotovili, da socialno kognitivno prevrednotenje in socialna distrakcija moderirata odnos med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Natančneje: socialno deljenje je negativno povezano z negativnim afektom samo v primeru nizkega socialnega prevrednotenja (odnos je mejno statistično značilen pri p = 0,05). Enako smer odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom odnos lahko opazimo tudi pri nižje izraženi socialni distrakciji, ampak je ta statistično neznačilen.
Ključne besede: intenzivni vzdolžni raziskovalni načrt, večnivojsko modeliranje, intenziteta čustvenega doživljanja, socialno deljenje, negativni afekt, pozitivni afekt
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 382; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Narcisizem kot osebnostna poteza v povezavi s subjektivnim blagostanjem
Karin Valentan, 2019, magistrsko delo

Opis: V sodobni družbi se vse pogosteje srečujemo z narcisizmom kot poglavitnim načinom delovanja, za katerega je značilen občutek grandiozne samopomembnosti, prepričanje o lastni izjemnosti, fantaziranje o moči, uspehu, lepoti in edinstvenosti. Narcističnim posameznikom lahko pripišemo samoobčudovanje, občutek večvrednosti in izkoriščevalnost, prav tako pa je zanje značilen močno napihnjen in pozitiven, a nerealen koncept selfa ter pomanjkanje zanimanja za oblikovanje intimnih odnosov. Znotraj koncepta narcisizma ločimo odkriti in prikriti narcisizem, ki se bistveno razlikujeta v korelacijah z različnimi psihološkimi koncepti. Odkriti narcisizem navadno dojemamo kot prilagojeno komponento narcisizma, prikriti narcisizem pa kot neprilagojeno. Koncept subjektivnega blagostanja se nanaša na posameznikovo subjektivno oceno o lastnem blagostanju in zajema zadovoljstvo z življenjem, pozitivni in negativni afekt. O visokem subjektivnem blagostanju lahko govorimo, ko posameznik doživlja življenjsko zadovoljstvo, je pogosto dobre volje in redko doživlja neprijetne emocije, kot sta žalost in jeza. Nizko subjektivno blagostanje se zrcali skozi nezadovoljstvo z življenjem, redko doživljanje dobre volje in naklonjenosti ter pogosto doživljanje negativnih emocij, kot sta jeza in tesnoba. Namen magistrskega dela je preveriti povezanost med komponentami narcisizma kot osebnostne poteze in subjektivnim blagostanjem. V raziskavi je sodelovalo 307 odraslih udeležencev, različnih starostnih skupin in zaposlitvenih statusov. Uporabili smo vprašalnik narcisizma (NPI-40), lestvico hipersenzitivnega narcisizma (HSNS), lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS) in lestvico pozitivnega in negativnega afekta (PANAS). Hipoteze smo zastavili na podlagi prebrane literature, podatke pa smo obdelali s programom IBM SPSS Statistics 22, s pomočjo katerega smo izvedli statistične analize. Rezultati so pokazali, da so posamezne dimenzije odkritega in prikritega narcisizma napovedniki zadovoljstva z življenjem, pozitivne in negativne emocionalnosti. Prilagojene dimenzije odkritega narcisizma pozitivno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter negativno napovedujejo negativni afekt. Neprilagojene dimenzije odkritega in prikritega narcisizma negativno napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt ter pozitivno napovedujejo negativni afekt. Statistično pomembna negativna korelacija se je pokazala tudi med starostjo in odkritim narcisizmom, prikritim narcisizmom ter negativnim afektom. Prav tako so se razlike pokazale tudi v izraženosti negativnega afekta med redno zaposlenimi in nezaposlenimi udeleženci.
Ključne besede: narcisizem, NPI, subjektivno blagostanje, zadovoljstvo z življenjem, SWLS, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS
Objavljeno v DKUM: 11.03.2019; Ogledov: 1866; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
Povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino
Staša Čurman, 2017, magistrsko delo

Opis: Redna telesna aktivnost predstavlja pomembni del zdravega življenjskega sloga, kar so potrdile številne študije. Te redno telesno aktivnost povezujejo s širokim spektrom pozitivnih učinkov tako na telesno kot tudi na mentalno zdravje. Namen raziskave je bil bolj natančno razumeti, kakšna je povezava med športno aktivnostjo in ruminacijo ter kvaliteto posameznikovega delovnega in zasebnega življenja. Cilj je bil bolj natančno raziskati povezanost športne aktivnosti in ruminacije z izgorelostjo, depresijo, pozitivnim afektom ter konfliktom med delom in družino. Domnevali smo, da pri tem pomembno vlogo igra miselni odklop kot moderator in motivacija kot mediator. Vzorec je sestavljalo 223 posameznikov. Vsi udeleženci raziskave so bili telesno aktivni posamezniki, ki so zaposleni in v partnerskem odnosu. Uporabljeni so bili vprašalnik delovnih zahtev, vprašalnik počitka po delu, Oldenburški vprašalnik izgorelosti (OLBI), vprašalnik konflikta med delom in družino, kratka lestvica pozitivnega in negativnega afekta (PANAS), vprašalnik z delom povezane ruminacije, vprašalnik motivacije (SRQ-E) in vprašalnik o bolnikovem zdravju PHQ-9. Za analizo odnosa med športno aktivnostjo in ruminacijo s predpostavljenimi odvisnimi spremenljivkami in interakcijo z motivacijo kot mediatorjem smo uporabili hierarhično multiplo ali večkratno regresijo, pri čemer smo za vse nadaljnje analize uporabili metodo vključitve (angl. Enter). Za analiziranje moderatorskega in mediatorskega odnosa med prediktorji in kriterijem smo uporabili priključek Process Macro. Rezultati so pokazali, da delovne zahteve napovedujejo konflikt v smeri delo družina, ne pa tudi obratno. Ruminacija je statistično pomembno napovedovala pozitivni afekt, in sicer za dimenzijo osredotočenosti na problem in odklopa. Izkazalo se je tudi, da ruminacija napoveduje depresivna stanja. Rezultati so pokazali tudi, da količina telesne aktivnosti zgolj delno negativno napoveduje depresivno simptomatiko.
Ključne besede: šport, športna aktivnost, telesna aktivnost, ruminacija, izgorelost, depresija, pozitivni afekt, negativni afekt, PANAS, konflikt med delom in družino, miselni odklop, motivacija, zunanja regulacija, notranja motivacija
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1855; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 5.66 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici