SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izobraževanje članov Društva AIESEC Ljubljana : diplomsko delo univerzitetnega študija
Žiga Šubic, 2005, diplomsko delo

Ključne besede: izobraževanje, neformalno izobraževanje, tim
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1506; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (415,75 KB)

2.
3.
DOBROBIT VKLJUČENOSTI ŠTUDENTOV UM FOV V DRUŠTVO AIESEC
Matej Pešec, 2011, diplomsko delo

Opis: Izobrazba je dejavnik, ki vpliva na dosego zastavljenih življenjskih ciljev posameznika. Svojo ambicioznost lahko pokažemo že med študijem, saj nam fakultete nudijo veliko možnosti za udejstvovanje v različnih obštudijskih dejavnostih. Organizacije, ki med drugim vključujejo tudi mednarodno izmenjavo študentov si zaradi vse večjega obsega zaslužijo prav posebno mesto v sistemu izobraževanja. Tovrstne organizacije so zelo koristne ne le za posameznika, pač pa tudi iz vidika širše skupnosti. Vse hitrejši razvoj in spremembe vplivajo tudi na znanje, ki hitro zastareva, zato je nenehno izobraževanje nujno potrebno. Takšno neformalno izobraževanje nam lahko pomaga pri razvijanju osebnih potencialov, od posameznika pa je odvisno, v kolikšni meri te možnosti izkoristi. Predpostavljamo, da so zato študentje, ki so člani društev, kot je na primer AIESEC, najverjetneje v prednosti pred ostalimi študenti, ki svojih potencialov med študijem ne razvijajo. Ali je temu res tako, smo se želeli prepričati v pričujočem diplomskem delu. Za tako temo smo se odločili, zaradi poznavanja društva ter zaupanja organizaciji AIESEC. V teoretičnem delu smo predstavili vidike mednarodne izmenjave študentov, Fakulteto za organizacijske vede in društva, ki so prisotna ter aktivna na fakulteti. Rdeča nit diplomskega dela predstavlja predstavitev terciarnega izobraževanja v Sloveniji in pogoje, ki v notranjem in zunanjem okolju fakultete spremljajo študentje. V empiričnem delu pa smo s pomočjo ankete opravili raziskavo, ki je zajemala manjši vzorec študentov Fakultete za organizacijske vede Kranj. Namen raziskave je bil ugotoviti poznavanje delovanja mednarodne študentske organizacije AIESEC in posreden vpliv aktivne vključenosti na znanje ter prednosti pred drugimi študenti.
Ključne besede: Obštudijske dejavnosti, mednarodna študentska organizacija AIESEC, neformalno izobraževanje.
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1008; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (940,88 KB)

4.
PRIDOBIVANJE NEFORMALNE IZOBRAZBE ZA TRENERJE ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE ERASMUS STUDENT NETWORK
Tina Podgornik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov, ki se nanašajo na izobraževanje, s poudarkom na neformalnem izobraževanju in usposabljanju kadrov. V uvodnem delu se bomo sprehodili skozi teoretične osnove učenja, izobraževanja in usposabljanja, v osrednjem delu bomo pot nadaljevali s predstavitvijo in pregledom trenutnega stanja študentske organizacije Erasmus Student Network (v nadaljevanju ESN), zaključili pa bomo s praktičnim delom, in sicer z analizo raziskave ter predlogom rešitve za nastali problem. V prvem delu bomo predstavili teoretična izhodišča. Začeli bomo z učenjem in nadaljevali z izobraževanjem, malo bolj se bomo posvetili neformalnem izobraževanju, saj so znanja, ki jih pridobivamo v študentskih organizacijah, neformalne narave. Podrobneje bomo raziskali tudi področje usposabljanja kadrov, spoznali njegove oblike, modele in sam proces usposabljanja. Drugi del sestavljata predstavitev študentske organizacije ESN in opis trenutnega stanja v organizaciji, ki kaže na pomanjkanje kakovostnih delavnic in trenerjev/trenerk ESN (v nadaljevanju trener ESN) na mednarodnih srečanjih ESN. To smo želeli preveriti tudi med člani ESN ter tako izvedli raziskavo, ki je predstavljena v zadnjem delu diplomskega dela. V raziskavi, ki smo jo opravili, smo ugotavljali, ali so člani ESN zadovoljni s kakovostjo delavnic, ki se izvajajo na mednarodnih srečanjih, ali so zadovoljni z dosedanjimi trenerji, ki izvajajo delavnice, ter kako ocenjujejo uvedbo usposabljanja za trenerje ESN v organizacijo. Rezultati so izjemno zanimivi, saj takšnih res nismo pričakovali.
Ključne besede: izobraževanje, neformalno izobraževanje, usposabljanje, trenerji, delavnice
Objavljeno: 10.08.2012; Ogledov: 842; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

5.
Model za sortiranje odpadkov pri proizvodnji trdnih goriv
Brigita Polanec, 2013, doktorska disertacija

Opis: V tej doktorski disertaciji obravnavamo sledeče probleme iz področja gospodarjenja z odpadki: proizvodnja alternativnega trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov, razvoj matematičnega modela, idejna zasnova pilotne naprave za proizvodnjo trdnega alternativnega goriva in ozaveščenosti ljudi o pravilnem ravnanju z odpadki. Politika ravnanja z odpadki je v Evropski uniji urejena s hierarhično lestvico ravnanja z odpadki. Ta sistem daje poudarek na preprečevanje nastajanja odpadkov, sledijo priprava odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje, energetska izraba in nazadnje odlaganje. Proizvodnja trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov je v EU vedno bolj uveljavljena in tudi v Sloveniji pridobiva vedno večji pomen. V obsegu naših raziskav za proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov je razvit matematični model za pripravo različnih vzorcev trdnega goriva, s katerim lahko poljubno spreminjamo kakovost trdnega goriva v smislu njegovih energijskih, kemijskih in fizikalnih lastnostih. Matematični model je osnova za določitev približne kakovosti trdnega goriva in s tem tudi razreda v katerega je uvrščeno gorivo. Vzorci za gorivo so pripravljeni na tehnološki liniji za obdelavo komunalnih in industrijskih odpadkov in laboratorijsko analizirani. Namen proizvodnje kvalitetnega SRF je: (a) pridobiti gorivo, za katerega v prihodnosti ne bomo več govorili kot o odpadku, ampak produktu, v ta namen je bil podan tudi predlog za standardizacijo trdnih alternativnih goriv iz nenevarnih odpadkov v Sloveniji; (b) zmanjšati negativne vplive na okolje in s tem posredno na ljudi in druge žive organizme; (c) zmanjšati porabo fosilnih goriv; (d) zmanjšati korozijo, ki nastaja pri uporabi goriva z večjo vsebnostjo klora in s tem posredno zmanjšati stroške čiščenja; (e) zmanjšati stroške odvoza in deponiranja pepela/ostanka po sežigu. Glavni problem prekomerne količine odloženih odpadkov na odlagališčih je v zavesti ljudi o ravnanju z odpadki. V petem poglavju je izdelana analiza stanja poznavanja področja ravnanja z odpadki, na osnovi katere bo potrebno razviti izobraževalni koncept, ki bo dvignil ozaveščenost ljudi.
Ključne besede: Gospodarjenje z odpadki, trdno alternativno gorivo, proizvodnja trdnih alternativnih goriv, matematični model, neformalno izobraževanje, osveščenost.
Objavljeno: 30.01.2014; Ogledov: 1452; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

6.
Pedagoški in sociološki vidiki izobraževanja odraslih ter vseživljenjsko učenje
Maja Hočevar, 2012, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje je v današnji učeči se družbi 21. stoletja pomemben del posameznikovega življenja, ki pa se ne konča s formalno pridobljeno izobrazbo v mladosti, ampak se glede na interese posameznika oziroma potreb družbe vse življenje nadgrajuje ali dopolnjuje na raznih področjih. Govorimo o vseživljenjskem učenju, ki v današnjem času gospodarske krize postaja svetovno gibanje pod geslom »učenje za vse« v vseh obdobjih življenja in v vsej širini. V današnji sodobni globalno–informacijski družbi, ki od nas zahteva nenehno učenje, prilagajanje, razvoj in napredek, smo z znanjem bolj konkurenčni za ohranitev obstoječih in za ustvarjanje novih delovnih mest. Samo zvišanje stopnje izobrazbe in sodelovanje v odprtih možnostih okolja razvijeta ljudje do te mere, da postanejo samozadostni. Sloj funkcionalno nepismenega prebivalstva ne bo sposoben sam preživeti v novih razmerah dela informacijske družbe, družbi sprememb in družbi tveganja. Trdno jedro brezposelnosti bodo predstavljali ljudje z najnižjo izobrazbo, z dokončano osnovno šolo ali brez le-te. Tako zaradi potreb sodobne globalizirane družbe, ki zahteva vedno nova znanja, kot zaradi interesov posameznika, je zelo pomembno, da v lokalnih okoljih delujejo ustrezne ustanove, ki nudijo kvalitetne programe in možnosti za formalno in neformalno izobraževanje odraslih. Take ustanove so v Sloveniji ljudske univerze, javni zavodi za izobraževanje odraslih, katerih temeljno poslanstvo je izobraževanje odraslih za osebnostni razvoj, pridobitev formalne izobrazbe in vključevanje odraslih v družbo. Izobraževanje odraslih zahteva specifične pedagoške pristope in ima v posameznih socialnih okoljih glede demografskih značilnosti učečih se odraslih različne sociološke značilnosti, odvisne od lokalnega okolja. Namen empiričnega dela na Ljudski univerzi Murska Sobota je bil ugotoviti, kateri udeleženci prevladujejo v določenih programih glede na spol, starost in dokončano izobrazbo ter kakšno mnenje imajo o pomenu vseživljenjskega učenja ter o možnostih izobraževanja odraslih. Ugotovili smo, da vzorec izhaja iz ranljivih skupin, med katerimi je veliko brezposelnih oseb in romske populacije, kar predstavlja velik problem v pomurski regiji. Prav tako smo želeli ugotoviti razloge za udeležbo v izobraževanju vzorca, kaj jih motivira in kako se je njihova motivacija za učenje spreminjala skozi leta. Ugotovili smo, da se odrasli najpogosteje srečujejo s situacijskimi ovirami, kot so pomanjkanje časa zaradi družinskih obveznostih ter denarja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, neformalno izobraževanje, Ljudska univerza Murska Sobota, učeča se družba, brezposelnost.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1558; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

7.
Analiza neformalnega izobraževanja na primeru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in njegova primerjava s formalnim izobraževanjem
Katja Dadič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je opis in analiza neformalne oblike izobraževanja na primeru vsebinskega stebra Urice medkulturnega dialoga, ki se je izvajal v okviru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, in njegova primerjava s formalno obliko izobraževanja na primeru sklopa iz učnega načrta za gimnazije, predmeta slovenščina (materinščina), sklop Jezikovna politika v Republiki Sloveniji. V diplomskem delu so na primeru Uric medkulturnega dialoga opisani priprava na izvedbo, časovni okvir, pristopi, metodologije in oblike neformalnega izobraževanja. V izpostavljenih točkah je narejena primerjava s formalnim izobraževanjem, posledično pa so ugotovljene stične točke in razhajanja ter ključne pomanjkljivosti in prednosti obeh oblik izobraževanja. Diplomsko delo vsebuje še opis lastne vključenosti v projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in zaključne sklepe ter ugotovitve.
Ključne besede: neformalno izobraževanje, formalno izobraževanje, primerjava, stične točke, razlike, pomanjkljivosti, prednosti, metodologija
Objavljeno: 23.08.2016; Ogledov: 575; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
Elektronika kot interesna dejavnost
Daniel Krapša, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želimo predstaviti napotke za izvajanje interesne dejavnosti iz elektronike, učiteljem, ki z elektroniko nimajo veliko izkušenj. Napotki so predvideni za izvajanje v obliki neformalnega pouka, vendar bi lahko tudi redni pouk dopolnili s tematiko obravnavano v diplomskem delu.
Ključne besede: neformalno izobraževanje, interesna dejavnost, osnove elektrotehnike, električni tok in napetost, elektronsko vezje, elektronski elementi
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 324; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

9.
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU LIKOVNE UMETNOSTI
Barbara Seme, 2016, magistrsko delo

Opis: V splošnem teoretičnem delu je neformalno izobraževanje opredeljeno skozi krajši zgodovinski pregled, navedene so definicije in tipi ter v korelaciji s formalnim izpostavljene prednosti in slabosti ter specifike, vezane na pedagoško prakso in psihosocialni pomen neformalnega izobraževanja v razvoju identitete. V nadaljevanju so opredeljene posamezne najpogostejše oblike pedagoškega neformalnega izobraževanja na področju likovne umetnosti s stališča njihovih potencialov uresničevanja ciljev, ki jih formalno izobraževanje ne dosega oz. jih uresničuje manj efektivno. Muzejska pedagogika pomembno prispeva k razvijanju likovnoapreciativnih sposobnosti otrok kot tudi k izgradnji novih estetskih izkušenj. Delavnice in tečaji lahko s svobodnim poseganjem po vsebinah ter časovno neomejenostjo celoviteje predstavljajo sodobne umetniške prakse, tabori in kolonije pa pomembno prispevajo k razvoju socialnih veščin in samostojnosti otrok. Empirični del navaja raziskavo specifik pedagoškega procesa muzejske pedagogike, delavnic in taborov v treh institucijah oz. organizacijah, reprezentativnih na svojem področju delovanja v slovenskem prostoru. Ugotovitve proučevanih primerov so podane s stališča uresničevanja potenicalov neformalnih oblik izobraževanja ter likovnopedagoškega procesa. Raziskani primeri povečini ustrezno izvajajo pedagoško prakso in lahko služijo za primer učinkovitega modela pedagoškega procesa z zastavljenimi nameni in cilji za obravnavane neformalne izobraževalne oblike.
Ključne besede: neformalno izobraževanje, muzejska pedagogika, likovna delavnica, likovni tabor, postmoderni kurikulum
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 620; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

10.
Izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti
Dragica Nahberger, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je skozi teoretični in raziskovalni del predstavljeno izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti. V teoretičnem delu smo predstavili pojem domače umetnostne obrti in opredelili, kaj sodi v dejavnosti domače umetnostne obrti ter kako je nastala domača umetnostna obrt. V nadaljevanju smo ugotavljali pomen izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti, ki vpliva na kulturo in promocijo naroda ter na življenjski standard in zdravje ljudi. Posebno pozornost smo v teoretičnem delu naloge namenili predstavitvi načinov izvedbe izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti. V raziskovalnem delu smo skozi pogovor s tridesetimi naključno izbranimi sogovorniki ugotavljali, v kolikšni meri izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti dejansko vpliva na kulturo, promocijo naroda ter na življenjski standard in zdravje ljudi. Precejšnji del raziskave smo namenili načinom izvedbe formalnega in neformalnega izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti ter oviram, s katerimi se srečujemo pri izvedbi tovrstnega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, kdo so udeleženci izobraževanja iz posameznih aktivnosti poklicev domače umetnostne obrti. Ob vsem tem smo ugotovili, da se izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti izvaja samo v neformalni obliki, preko ustnega izročila posameznih nosilcev dejavnosti domače umetnostne obrti, zaradi ustvarjanja dohodka in ohranjanja kulturne dediščine. Za dopolnjevanje usvojenega znanja se posamezniki pogosto odločajo za delavnice in tečaje. Ekskurzij, seminarjev, nacionalne poklicne kvalifikacije in izobraževanja za pridobitev naziva mojster se ne udeležujejo v veliki meri zaradi previsokih stroškov. Izvajaci neformalega izobraževanja so centri domače umetnostne obrti in razna združenja. Navedenega izobraževanja se večinoma poslužujejo brezposelne osebe in nosilci dejavnosti turističnih kmetij. Pri izobraževanju v poklicih domače umetnostne obrti se srečamo tudi z nekaterimi ovirami, ki odvračajo mlade od izobraževanja, med katerimi izstopajo: nizek zaslužek, premajhen interes pristojnih vladni inštitucij za izobraževanje, kulturo, socialo in trženje ter neprimeren odnos javnosti do poklicev domače umetnostne obrti. Formalno izobraževanje za poklice tovrstne obrti sicer še ne obstaja, vendar njeni nosilci navajajo predloge za izboljšanje stanja izobrazbe na tem področju. Izpostavljajo izobraževanje z več prakse (vajeništvo), vsebine s poudarkom na večji strokovnosti, prodaji in marketingu, prav tako razmišljajo o primernem stopenjskem ovrednotenju morebitnih učnih programov.
Ključne besede: - domača umetnostna obrt, - pomen izobraževanja, - neformalno izobraževanje, - formalno izobraževanje, - udeleženci izobraževanja.
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 122; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici