| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pričakovanja delodajalcev glede kompetenc diplomantov s kadrovskega področja
Adrijana Andonov, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo primerjali kompetence, ki jih delodajalci zahtevajo za zasedbo prostih delovnih mest diplomantov s kadrovskega področja in razvitost teh iskanih kompetenc med študenti Fakultete za organizacijske vede UM. Na podlagi strokovne in znanstvene literature ter javno dostopnih statističnih podatkov smo najprej opredelili pojem kompetenca in kompetentnost, nato pa opisali razvrstitev kompetenc posameznika. V nadaljevanju smo opisali problematiko mladih na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo kompetenc na področju kadrovskega managementa. V empiričnem delu smo preko zaposlitvenega portala pridobili informacije o zahtevah delodajalcev na področju zaposlovanja kadrovskega profila, ki nam je približal ter potrdil dejstva in navedbe glede pomembne vloge kadrovika v podjetju. Sestavili smo seznam kompetenc, študenti pa so samoocenili v kolikšni meri so le te med njimi dejansko razvite. Rezultati raziskave so nam pokazali tudi vpliv neformalnega pridobivanja znanj ter izkušenj, ki ga te imajo na samoocene študentov. Glede na številne predloge, ki smo jih navedli menimo, da bi se sam prehod mladih diplomantov na trg dela v prihodnosti smiselno lahko olajšal že z uvedbo malih sprememb na področju izobraževanja, kot je začetek resnega sodelovanja s podjetji. Seveda pa pri tem ne smemo izključiti mladih, za katere menimo, da bi se morali tudi sami prizadevati za pridobitev ustreznega nabora kompetenc, ki bi jim olajšal prehod v zaposlitev.
Ključne besede: kompetenca, brezposelnost, neformalno izobraževanje, zahteve delodajalca, kadrovski management
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 179; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (921,44 KB)

2.
Razvoj socialnih kompetenc, ekološko zavedanje in trajnostni razvoj
Aleš Zver, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi bomo predstavili vsebine, o katerih se danes veliko govori, vendar še niso tako zelo vpeljane v izobraževalne sisteme. V prvem delu magistrskega dela bomo obravnavali teme, ki nam bodo služile kot vsebine za pripravo neformalnega izobraževanja. Mednje sodijo teme, povezane z okoljsko problematiko, kjer bomo obravnavali okoljski in ogljični odtis, in se nato nekoliko bolj osredotočili na to, kakšen je vpliv kmetijstva na podnebne spremembe, ter kako ga zmanjšati. Ker so naša ciljna skupina za neformalno izobraževanje kmetovalci, želimo za njih pripraviti vsebine, s katerimi bi jih okoljsko osvestiti in jim predstavili alternative, s katerimi bodo lahko tudi sami pripomogli k čistejšemu ter trajnostno naravnanemu gospodarjenju z okoljem. Drugi del magistrskega dela bo zajemal predstavitev in primerjavo socialnega podjetništva s klasičnim, kjer bomo predstavili enega od dobrih primerov praks. Ob koncu bomo razvili didaktični model neformalnega izobraževanja, v katerem bomo uporabili vsebine, ki smo jih predstavili v naši magistrski nalogi in nam bodo sedaj služile kot učno gradivo. Ker želimo preveriti uporabnost in uspešnost didaktičnega modela, bomo to analizirali s pilotno raziskavo na majhnem vzorcu udeležencev.
Ključne besede: okoljski odtis, neformalno izobraževanje, podnebne spremembe, ekologija, trajnostni razvoj
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 193; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

3.
Neformalno izobraževanje odraslih ob delu
Maša Rakovec, 2019, diplomsko delo

Opis: Mlajše in starejše generacije so neprestano priče hitrim spremembam in napredku. Vse izboljšave (npr. v tehnologiji, zakonih, predpisih itd.) zelo vplivajo na delovna mesta. Posamezniki ugotavljajo, da le stopnja formalne izobrazbe ni dovolj za učinkovito in kakovostno delo ter tudi ne zagotavlja ohranitve delovnega mesta. Zato je med zaposlenimi stalna potreba po pridobivanju dodatnega znanja in veščin tako na strokovnem kot tehnološkem področju. Odrasli najbolj pogosto pridobijo ali pa nadgradijo svoje znanje z udeležbo na neformalnem izobraževanju. Raziskavo diplomskega dela smo izvedli med udeleženci konference, imenovane Koktajl sprememb 2018, ki jo vsako leto organizira podjetje Verlag Dashöfer. Glavni cilji raziskave so bili ugotoviti vzroke za udeležbo odraslih na tej konferenci in na drugih neformalnih izobraževanjih, ki jih organizira podjetje Verlag Dashöfer. Ugotoviti smo želeli tudi, kateri so ključni elementi izobraževalnih programov podjetja Verlag Dashöfer, ki vplivajo na udeležbo posameznika. Želeli smo identificirati najbolj pogoste kriterije, na podlagi katerih se posameznik odloči za določen izobraževalni dogodek, ki ga organizira podjetje Verlag Dashöfer. Z analizo odgovorov smo prišli do sledečih ugotovitev: organizatorji izobraževanj morajo pazljivo izbrati izvajalce predavanj, saj so izvajalci predavanj najpomembnejši kriterij pri izbiri neformalnega izobraževanja. Poleg ustrezne kompetentnosti se večina anketirancev odloči za določeno izobraževanje tudi na podlagi osebne preference posameznega predavatelja. Večina anketirancev je zavzetih za pridobivanje ali nadgrajevanje znanja. Organizatorji morajo tudi poskrbeti za raznoliko in z znanjem bogato ponudbo izobraževanj, saj so rezultati raziskave pokazali, da se anketiranci udeležujejo neformalnih izobraževanj, tako takih, kjer nadgrajujejo znanje na svojem strokovnem področju, kot takih, kjer širijo svoje znanje tudi na druga strokovna področja. Za anketirance je Ljubljana ena izmed najbolj priljubljenih lokacij izobraževanj, ki jih organizira podjetje Verlag Dashöfer. Glede cene in lokacije bi morali bolj podrobno zastaviti anketna vprašanja, da bi lahko pridobili bolj natančne ugotovitve.
Ključne besede: - neformalno izobraževanje, - izobraževanje odraslih, - zavzetost, - odločanje, - organiziranje programov neformalnega izobraževanja odraslih.
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 421; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (860,42 KB)

4.
Izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti
Dragica Nahberger, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je skozi teoretični in raziskovalni del predstavljeno izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti. V teoretičnem delu smo predstavili pojem domače umetnostne obrti in opredelili, kaj sodi v dejavnosti domače umetnostne obrti ter kako je nastala domača umetnostna obrt. V nadaljevanju smo ugotavljali pomen izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti, ki vpliva na kulturo in promocijo naroda ter na življenjski standard in zdravje ljudi. Posebno pozornost smo v teoretičnem delu naloge namenili predstavitvi načinov izvedbe izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti. V raziskovalnem delu smo skozi pogovor s tridesetimi naključno izbranimi sogovorniki ugotavljali, v kolikšni meri izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti dejansko vpliva na kulturo, promocijo naroda ter na življenjski standard in zdravje ljudi. Precejšnji del raziskave smo namenili načinom izvedbe formalnega in neformalnega izobraževanja v poklicih domače umetnostne obrti ter oviram, s katerimi se srečujemo pri izvedbi tovrstnega izobraževanja. Zanimalo nas je tudi, kdo so udeleženci izobraževanja iz posameznih aktivnosti poklicev domače umetnostne obrti. Ob vsem tem smo ugotovili, da se izobraževanje v poklicih domače umetnostne obrti izvaja samo v neformalni obliki, preko ustnega izročila posameznih nosilcev dejavnosti domače umetnostne obrti, zaradi ustvarjanja dohodka in ohranjanja kulturne dediščine. Za dopolnjevanje usvojenega znanja se posamezniki pogosto odločajo za delavnice in tečaje. Ekskurzij, seminarjev, nacionalne poklicne kvalifikacije in izobraževanja za pridobitev naziva mojster se ne udeležujejo v veliki meri zaradi previsokih stroškov. Izvajaci neformalega izobraževanja so centri domače umetnostne obrti in razna združenja. Navedenega izobraževanja se večinoma poslužujejo brezposelne osebe in nosilci dejavnosti turističnih kmetij. Pri izobraževanju v poklicih domače umetnostne obrti se srečamo tudi z nekaterimi ovirami, ki odvračajo mlade od izobraževanja, med katerimi izstopajo: nizek zaslužek, premajhen interes pristojnih vladni inštitucij za izobraževanje, kulturo, socialo in trženje ter neprimeren odnos javnosti do poklicev domače umetnostne obrti. Formalno izobraževanje za poklice tovrstne obrti sicer še ne obstaja, vendar njeni nosilci navajajo predloge za izboljšanje stanja izobrazbe na tem področju. Izpostavljajo izobraževanje z več prakse (vajeništvo), vsebine s poudarkom na večji strokovnosti, prodaji in marketingu, prav tako razmišljajo o primernem stopenjskem ovrednotenju morebitnih učnih programov.
Ključne besede: - domača umetnostna obrt, - pomen izobraževanja, - neformalno izobraževanje, - formalno izobraževanje, - udeleženci izobraževanja.
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 636; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU LIKOVNE UMETNOSTI
Barbara Seme, 2016, magistrsko delo

Opis: V splošnem teoretičnem delu je neformalno izobraževanje opredeljeno skozi krajši zgodovinski pregled, navedene so definicije in tipi ter v korelaciji s formalnim izpostavljene prednosti in slabosti ter specifike, vezane na pedagoško prakso in psihosocialni pomen neformalnega izobraževanja v razvoju identitete. V nadaljevanju so opredeljene posamezne najpogostejše oblike pedagoškega neformalnega izobraževanja na področju likovne umetnosti s stališča njihovih potencialov uresničevanja ciljev, ki jih formalno izobraževanje ne dosega oz. jih uresničuje manj efektivno. Muzejska pedagogika pomembno prispeva k razvijanju likovnoapreciativnih sposobnosti otrok kot tudi k izgradnji novih estetskih izkušenj. Delavnice in tečaji lahko s svobodnim poseganjem po vsebinah ter časovno neomejenostjo celoviteje predstavljajo sodobne umetniške prakse, tabori in kolonije pa pomembno prispevajo k razvoju socialnih veščin in samostojnosti otrok. Empirični del navaja raziskavo specifik pedagoškega procesa muzejske pedagogike, delavnic in taborov v treh institucijah oz. organizacijah, reprezentativnih na svojem področju delovanja v slovenskem prostoru. Ugotovitve proučevanih primerov so podane s stališča uresničevanja potenicalov neformalnih oblik izobraževanja ter likovnopedagoškega procesa. Raziskani primeri povečini ustrezno izvajajo pedagoško prakso in lahko služijo za primer učinkovitega modela pedagoškega procesa z zastavljenimi nameni in cilji za obravnavane neformalne izobraževalne oblike.
Ključne besede: neformalno izobraževanje, muzejska pedagogika, likovna delavnica, likovni tabor, postmoderni kurikulum
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1227; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

6.
Elektronika kot interesna dejavnost
Daniel Krapša, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želimo predstaviti napotke za izvajanje interesne dejavnosti iz elektronike, učiteljem, ki z elektroniko nimajo veliko izkušenj. Napotki so predvideni za izvajanje v obliki neformalnega pouka, vendar bi lahko tudi redni pouk dopolnili s tematiko obravnavano v diplomskem delu.
Ključne besede: neformalno izobraževanje, interesna dejavnost, osnove elektrotehnike, električni tok in napetost, elektronsko vezje, elektronski elementi
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 715; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

7.
Analiza neformalnega izobraževanja na primeru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in njegova primerjava s formalnim izobraževanjem
Katja Dadič, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je opis in analiza neformalne oblike izobraževanja na primeru vsebinskega stebra Urice medkulturnega dialoga, ki se je izvajal v okviru projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga, in njegova primerjava s formalno obliko izobraževanja na primeru sklopa iz učnega načrta za gimnazije, predmeta slovenščina (materinščina), sklop Jezikovna politika v Republiki Sloveniji. V diplomskem delu so na primeru Uric medkulturnega dialoga opisani priprava na izvedbo, časovni okvir, pristopi, metodologije in oblike neformalnega izobraževanja. V izpostavljenih točkah je narejena primerjava s formalnim izobraževanjem, posledično pa so ugotovljene stične točke in razhajanja ter ključne pomanjkljivosti in prednosti obeh oblik izobraževanja. Diplomsko delo vsebuje še opis lastne vključenosti v projekt Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga in zaključne sklepe ter ugotovitve.
Ključne besede: neformalno izobraževanje, formalno izobraževanje, primerjava, stične točke, razlike, pomanjkljivosti, prednosti, metodologija
Objavljeno: 23.08.2016; Ogledov: 917; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
Model za sortiranje odpadkov pri proizvodnji trdnih goriv
Brigita Polanec, 2013, doktorska disertacija

Opis: V tej doktorski disertaciji obravnavamo sledeče probleme iz področja gospodarjenja z odpadki: proizvodnja alternativnega trdnega goriva iz nenevarnih odpadkov, razvoj matematičnega modela, idejna zasnova pilotne naprave za proizvodnjo trdnega alternativnega goriva in ozaveščenosti ljudi o pravilnem ravnanju z odpadki. Politika ravnanja z odpadki je v Evropski uniji urejena s hierarhično lestvico ravnanja z odpadki. Ta sistem daje poudarek na preprečevanje nastajanja odpadkov, sledijo priprava odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje, energetska izraba in nazadnje odlaganje. Proizvodnja trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov je v EU vedno bolj uveljavljena in tudi v Sloveniji pridobiva vedno večji pomen. V obsegu naših raziskav za proizvodnjo trdnih goriv iz nenevarnih odpadkov je razvit matematični model za pripravo različnih vzorcev trdnega goriva, s katerim lahko poljubno spreminjamo kakovost trdnega goriva v smislu njegovih energijskih, kemijskih in fizikalnih lastnostih. Matematični model je osnova za določitev približne kakovosti trdnega goriva in s tem tudi razreda v katerega je uvrščeno gorivo. Vzorci za gorivo so pripravljeni na tehnološki liniji za obdelavo komunalnih in industrijskih odpadkov in laboratorijsko analizirani. Namen proizvodnje kvalitetnega SRF je: (a) pridobiti gorivo, za katerega v prihodnosti ne bomo več govorili kot o odpadku, ampak produktu, v ta namen je bil podan tudi predlog za standardizacijo trdnih alternativnih goriv iz nenevarnih odpadkov v Sloveniji; (b) zmanjšati negativne vplive na okolje in s tem posredno na ljudi in druge žive organizme; (c) zmanjšati porabo fosilnih goriv; (d) zmanjšati korozijo, ki nastaja pri uporabi goriva z večjo vsebnostjo klora in s tem posredno zmanjšati stroške čiščenja; (e) zmanjšati stroške odvoza in deponiranja pepela/ostanka po sežigu. Glavni problem prekomerne količine odloženih odpadkov na odlagališčih je v zavesti ljudi o ravnanju z odpadki. V petem poglavju je izdelana analiza stanja poznavanja področja ravnanja z odpadki, na osnovi katere bo potrebno razviti izobraževalni koncept, ki bo dvignil ozaveščenost ljudi.
Ključne besede: Gospodarjenje z odpadki, trdno alternativno gorivo, proizvodnja trdnih alternativnih goriv, matematični model, neformalno izobraževanje, osveščenost.
Objavljeno: 30.01.2014; Ogledov: 1866; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

9.
Pedagoški in sociološki vidiki izobraževanja odraslih ter vseživljenjsko učenje
Maja Hočevar, 2012, diplomsko delo

Opis: Izobraževanje je v današnji učeči se družbi 21. stoletja pomemben del posameznikovega življenja, ki pa se ne konča s formalno pridobljeno izobrazbo v mladosti, ampak se glede na interese posameznika oziroma potreb družbe vse življenje nadgrajuje ali dopolnjuje na raznih področjih. Govorimo o vseživljenjskem učenju, ki v današnjem času gospodarske krize postaja svetovno gibanje pod geslom »učenje za vse« v vseh obdobjih življenja in v vsej širini. V današnji sodobni globalno–informacijski družbi, ki od nas zahteva nenehno učenje, prilagajanje, razvoj in napredek, smo z znanjem bolj konkurenčni za ohranitev obstoječih in za ustvarjanje novih delovnih mest. Samo zvišanje stopnje izobrazbe in sodelovanje v odprtih možnostih okolja razvijeta ljudje do te mere, da postanejo samozadostni. Sloj funkcionalno nepismenega prebivalstva ne bo sposoben sam preživeti v novih razmerah dela informacijske družbe, družbi sprememb in družbi tveganja. Trdno jedro brezposelnosti bodo predstavljali ljudje z najnižjo izobrazbo, z dokončano osnovno šolo ali brez le-te. Tako zaradi potreb sodobne globalizirane družbe, ki zahteva vedno nova znanja, kot zaradi interesov posameznika, je zelo pomembno, da v lokalnih okoljih delujejo ustrezne ustanove, ki nudijo kvalitetne programe in možnosti za formalno in neformalno izobraževanje odraslih. Take ustanove so v Sloveniji ljudske univerze, javni zavodi za izobraževanje odraslih, katerih temeljno poslanstvo je izobraževanje odraslih za osebnostni razvoj, pridobitev formalne izobrazbe in vključevanje odraslih v družbo. Izobraževanje odraslih zahteva specifične pedagoške pristope in ima v posameznih socialnih okoljih glede demografskih značilnosti učečih se odraslih različne sociološke značilnosti, odvisne od lokalnega okolja. Namen empiričnega dela na Ljudski univerzi Murska Sobota je bil ugotoviti, kateri udeleženci prevladujejo v določenih programih glede na spol, starost in dokončano izobrazbo ter kakšno mnenje imajo o pomenu vseživljenjskega učenja ter o možnostih izobraževanja odraslih. Ugotovili smo, da vzorec izhaja iz ranljivih skupin, med katerimi je veliko brezposelnih oseb in romske populacije, kar predstavlja velik problem v pomurski regiji. Prav tako smo želeli ugotoviti razloge za udeležbo v izobraževanju vzorca, kaj jih motivira in kako se je njihova motivacija za učenje spreminjala skozi leta. Ugotovili smo, da se odrasli najpogosteje srečujejo s situacijskimi ovirami, kot so pomanjkanje časa zaradi družinskih obveznostih ter denarja.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, izobraževanje odraslih, formalno izobraževanje, neformalno izobraževanje, Ljudska univerza Murska Sobota, učeča se družba, brezposelnost.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1998; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

10.
PRIDOBIVANJE NEFORMALNE IZOBRAZBE ZA TRENERJE ŠTUDENTSKE ORGANIZACIJE ERASMUS STUDENT NETWORK
Tina Podgornik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov, ki se nanašajo na izobraževanje, s poudarkom na neformalnem izobraževanju in usposabljanju kadrov. V uvodnem delu se bomo sprehodili skozi teoretične osnove učenja, izobraževanja in usposabljanja, v osrednjem delu bomo pot nadaljevali s predstavitvijo in pregledom trenutnega stanja študentske organizacije Erasmus Student Network (v nadaljevanju ESN), zaključili pa bomo s praktičnim delom, in sicer z analizo raziskave ter predlogom rešitve za nastali problem. V prvem delu bomo predstavili teoretična izhodišča. Začeli bomo z učenjem in nadaljevali z izobraževanjem, malo bolj se bomo posvetili neformalnem izobraževanju, saj so znanja, ki jih pridobivamo v študentskih organizacijah, neformalne narave. Podrobneje bomo raziskali tudi področje usposabljanja kadrov, spoznali njegove oblike, modele in sam proces usposabljanja. Drugi del sestavljata predstavitev študentske organizacije ESN in opis trenutnega stanja v organizaciji, ki kaže na pomanjkanje kakovostnih delavnic in trenerjev/trenerk ESN (v nadaljevanju trener ESN) na mednarodnih srečanjih ESN. To smo želeli preveriti tudi med člani ESN ter tako izvedli raziskavo, ki je predstavljena v zadnjem delu diplomskega dela. V raziskavi, ki smo jo opravili, smo ugotavljali, ali so člani ESN zadovoljni s kakovostjo delavnic, ki se izvajajo na mednarodnih srečanjih, ali so zadovoljni z dosedanjimi trenerji, ki izvajajo delavnice, ter kako ocenjujejo uvedbo usposabljanja za trenerje ESN v organizacijo. Rezultati so izjemno zanimivi, saj takšnih res nismo pričakovali.
Ključne besede: izobraževanje, neformalno izobraževanje, usposabljanje, trenerji, delavnice
Objavljeno: 10.08.2012; Ogledov: 1099; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici