Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Primarna dismenoreja pomeni prisotnost krčevite bolečine v času menstruacije, za lajšane katere ženske najpogosteje uporabljajo nesteroidne antirevmatike in oralne kontraceptive, vendar so ta zdravila pri nekaterih kontraindicirana ali povzročajo neželene učinke. V teh primerih si lahko pomagajo z nefarmakološkimi ukrepi za lajšanje menstrualnih bolečin. Namen zaključnega dela je ugotoviti, s katerimi nefarmakološkimi načini si ženske s primarno dismenorejo lajšajo bolečine in kakšna je njihova učinkovitost. Metode: V podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect smo za izdelavo zaključnega dela poiskali raziskave, pri čem smo si pomagali z iskalnim nizom in zastavljenimi omejitvami. Potek iskanja smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Moč dokazov smo razvrstili s pomočjo hierarhije dokazov. Analizo in sintezo smo predstavili deskriptivno ter v obliki tabele. Rezultati: Raziskave so pokazale veliko različnih nefarmakoloških načinov lajšanja menstrualne bolečine pri primarni dismenoreji. Nefarmakološki ukrepi, ki so se izkazali za učinkovite, so: akupunktura, injiciranje vitamina K3 v akupunkturne točke, transkutana električna živčna stimulacija, uživanje izvlečkov Erynga, ekstrakorporalna terapija z udarnimi valovi, moksibustija, medicinski taping, terapija z nizko stopnjo svetlobe in uživanje ingverja ter površinska uporaba ingverjevega olja. Razprava in zaključek: Ženske s primarno dismenorejo imajo na razpolago veliko možnosti za nefarmakološko lajšanje menstrualnih bolečin. Ena izmed bolj raziskanih je akupunktura. Značilnost nefarmakoloških ukrepov za zmanjševanje menstrualne bolečine je, da imajo zelo malo stranskih učinkov, pogosto pa jih sploh ni. Nekateri so primerni tudi za uporabo doma in za vsakodnevno uporabo.
Ključne besede: menstruacija, primarna dismenoreja, menstrualna bolečina, nefarmakološki ukrepi, ženske
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 654; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Srčno popuščanje je bolezensko stanje, kjer prizadeto srce ne more prečrpati dovolj krvi, da bi lahko zadostno preskrbelo tkiva in organe. Kronično srčno popuščanje je klinični sindrom, katerega vzrok so lahko različne bolezni. Najpogostejši vzroki so koronarna bolezen, arterijska hipertenzija in bolezni srčnih zaklopk. Srčno popuščanje je v populaciji prisotno pri 2-5%, pri starejših nad 65 let, pa pri več kot 10%. Zaradi daljše pričakovane življenjske dobe, so napovedi za prihodnost še bolj črnoglede. Srčno popuščanje je edina bolezen srca in ožilja, pri kateri pogostost že nekaj let narašča. Bolniki potrebujejo dolgotrajno ali celo vseživljenjsko obravnavo, ki jo skušamo individualno prilagoditi. V ta namen so bile ustanovljene Ambulante za srčno popuščanje v skoraj vseh bolnišnicah v državi. Po več kot petnajstih letih delovanja so se izkazale ko zelo učinkovite. V začetku je bila večja pozornost zdravljenja srčnega popuščanja usmerjena v medikamentozno terapijo. Kasneje se je v obravnavo vključila edukacija in zdravstvena vzgoja o nefarmakoloških ukrepih. Zadnjih nekaj let svoje mesto ob medikamentozni terapiji in nefarmakoloških ukrepih dobiva tudi prehranska obravnava bolnika. V preteklosti je bila pozornost usmerjena bolj k obravnavi prekomerne prehranjenosti, ki je tudi dejavnik tveganja za srčno žilne bolezni. V današnjem času, pa so aktivnosti v klinični praksi usmerjene tudi v zgodnje odkrivanje in preprečevanje podhranjenosti. Podhranjenost pri bolnikih s srčnim popuščanjem je vzrok za pogostejše zaplete pri zdravljenju, podaljšane hospitalizacije, večje število ponovnih sprejemov, slabšo kakovost življenja tudi višji stroški zdravljenja. Za odkrivanje podhranjenosti se opravi prehranska anamneza. Najhitrejši, enostaven in poceni način je uporaba vprašalnika.
Ključne besede: prehranjenost, ambulanta za srčno popuščanje, medicinska sestra, nefarmakološki ukrepi pri srčnem popuščanju, Mini prehranska anamneza - MNA
Objavljeno v DKUM: 01.09.2016; Ogledov: 2124; Prenosov: 403
Celotno besedilo (917,50 KB)

Opis: Demenca je proces upadanja duševnih funkcij - kot so razmišljanje, spomin in sklepanje - ki je tako huda, da moti opravljanje vsakodnevnih dejavnosti osebe. Dementia is not a disease itself, but rather a group of symptoms that are caused by various diseases or conditions.Demenca ni bolezen, temveč pojem za skupino simptomov, ki jih povzročajo različne bolezni ali drugi vzroki. Veliko bolezni lahko povzroči demenco, a v večini državah je Alzheimerjeva bolezen še vedno najpogostejši povzročitelj demence in prizadene številne funkcije možganov, kar se odraža v nevropsihološki, psihiatrični in nevrološki simptomatiki. Vedenjski in psihiatrični simptomi Alzheimerjeve demence pa so tudi pogost vzrok nastanitve v negovalni ustanovi ali bolnišnici, saj se zelo zmanjša kakovost življenja pacientov. Obstaja veliko metod oz. terapevtskih prijemov, ki jih vključujemo v obravnavo oseb z demenco. Zdravljenje vzrokov demence pogosto temelji na uporabi zdravil, lahko pa vključuje tudi nefarmakološke ukrepe. Pristop k oskrbi pacientov z demenco zahteva kompleksnost in skupno delo različnih strokovnjakov. Del multidisciplinarnega tima so tudi delavci v zdravstveni negi. Spoznanje in razumevanje demence ter težav, ki jih bolezen prinaša, nam bo pomagalo vzpostaviti boljši odnos med pacientom, svojci in strokovnim osebjem.
Ključne besede: demenca, Alzheimerjeva bolezen, psihiatrija, multidisciplinarni tim, nefarmakološki ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 15.07.2009; Ogledov: 3867; Prenosov: 937
Celotno besedilo (456,96 KB)