| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Globalizacija in ekonomska neenakost
Samo Šoba, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili značilnosti globalizacije in ekonomske neenakosti. Podrobneje smo si pogledali, kako merimo ekonomsko neenakost in skozi zgodovinski pregled prikazali trende globalne neenakosti. V sklopu empirične analize smo analizirali ekonomsko neenakost, globalizacijo, gospodarsko rast in življenjski standard v izbranih državah v razvoju: Mali, Sudan, Argentina, Sierra Leone in v izbranih razvitih državah: Švica, Švedska, Slovenija in Združene države Amerike. Analizirali smo vpliv ekonomske neenakosti na gospodarsko aktivnost in življenjski standard ter povezavo med ekonomsko neenakostjo in globalizacijo. Z uporabo Grangerjevega testa vzročnosti smo ugotovili, da v analiziranih državah v razvoju ekonomska neenakost ne vpliva na gospodarsko aktivnost (BDP), razen v Sudanu, kjer ekonomska neenakost negativno vpliva na BDP, prav tako ekonomska neenakost ne vpliva na življenjski standard, merjen s HDI, razen v Maliju, kjer dohodkovna neenakost negativno vpliva na HDI. Naši empirični rezultati kažejo tudi, da globalizacija v analiziranih državah v razvoju ne vpliva na ekonomsko neenakost, razen v Sierri Leone, kjer globalizacija vpliva na premoženjsko neenakost. Ugotovili smo, da v izbranih razvitih državah ekonomska neenakost ne vpliva niti na gospodarsko aktivnost, niti na življenjski standard ter, da globalizacija ne vpliva na ekonomsko neenakost.
Ključne besede: ekonomska neenakost, globalizacija, Grangerjeva vzročnost
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 50; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

2.
Vloga žensk v managementu v Evropski uniji
Marija Jovičić, 2022, diplomsko delo

Opis: Ženske so drugačne od moških na vseh področjih življenja, vendar je bil pomen žensk za obstoj ter razvoj družbe in organizacijo vedno odločujoč. Kljub temu se ženske v managementu še vedno soočajo s številnimi ovirami, stereotipi in diskriminacijo s strani družbe, ki povzročajo neenakost med ženskami in moškimi v managementu, posledično pa tudi razlike v višini plač in neenakosti v možnostih napredovanja. V 20. stoletju se je število žensk na vodstvenih položajih povečalo, tudi sodobna družba vzpodbuja napredovanju žensk v managementu, vendar je dejanska zastopanost žensk na vodstvenih položajih v primerjavi z zastopanostjo moških še vedno prenizka. Povečanje vloge in pomena žensk v družbi, še posebej na vodstvenih položajih, v organizacijah je izrednega pomena za napredek in razvoj družbe, saj socialni položaj žensk ni le stvar posameznika, ampak tudi celotne družbe. Ženske so v management uvedle povsem drugačen način in stil vodenja ter upravljanja, s številnimi prednostmi in malo slabostmi, ampak nedvomno uspešen.
Ključne besede: management, položaj žensk, diskriminacija, sodobna družba, neenakost
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 34; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Analiza gospodarskega razvoja in ekonomske neenakosti na Kitajskem
Žan Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Kitajska se je po letu 1978 začela odpirati in od takrat naprej je njeno gospodarstvo doživelo velik razvoj. Gospodarska rast je po letu 1978 v povprečju znašala 10 % na letni ravni. Vendar hitra rast ni koristila vsem slojem prebivalstva enako in enako vplivala na rast dohodka, kar je privedlo do močnega povečanja dohodkovne in premoženjske neenakosti. Diplomsko delo opisuje splošne značilnosti kitajskega gospodarstva. V nadaljevanju je z indeksom človekovega razvoja in indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost predstavljen človekov razvoj na Kitajskem. Osrednja tema raziskave je analiza ekonomske neenakosti, ki je prikazana z različnimi kazalniki: razmerje med dohodkom in premoženjem, velikostna distribucija dohodka in premoženja, Ginijev koeficient, razmerje kvintilnih razredov, Palma razmerje in multidimenzinalni indeks revščine. Tako dohodkovna kot tudi premoženjska neenakost sta v zadnjih treh desetletjih doživela nagel vzpon. Obravnavamo tudi neenakost med spoloma, ki je podana z indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost med spoloma, indeksom neenakosti spolov ter opišemo vlogo žensk in plačne razlike med spoloma na Kitajskem. Ženske so v zadnjih letih naredile velik preboj v stopnji pridobljene izobrazbe, vendar jim je ta na podeželju manj omogočena. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo vpliv pandemije Covid-19 na ekonomsko neenakost na Kitajskem.
Ključne besede: Gospodarska rast, neenakost, dohodek, premoženje, Ginijev koeficient, Kitajska.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 444; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

4.
Analiza gospodarskega razvoja in ekonomske neenakosti v izbranih državah
Anja Florjančič, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta smo primerjali gospodarski razvoj in ekonomsko neenakost dohodka in premoženja petih globalnih velesil. Primerjali smo Avstralijo, Kanado, Nemčijo, Švico in Združene države Amerike. Sprva smo izbrane države analizirali glede na nekatere makroekonomske kazalnike, sledila je analiza obsega prebivalstva in njene starostne sestave. Kazalnika, s katerima smo raziskali stopnjo razvitosti gospodarskega razvoja sta indeks človekovega razvoja – HDI in indeks človekovega razvoja z upoštevanjem neenakosti – IHDI. Stopnjo dohodkovne neenakosti smo primerjali s pomočjo Ginijevega koeficienta za porazdelitev dohodka, dohodkovnega Palma razmerja in velikostno distribucijo dohodka s kvintili in kvintilnim razmerjem. Sledila je raziskava premoženjske neenakosti, ki smo jo izvedli s pomočjo primerjave obsega premoženja, velikostne distribucije premoženja s pomočjo premoženjskih razredov in Ginijevega koeficienta za porazdelitev premoženja. Na koncu dela diplomskega projekta smo za vse izbrane države strnili najpomembnejše ugotovitve kazalnikov gospodarskega razvoja in jih povzeli. Enako smo naredili z značilnostmi in posebnostmi dohodkovne in premoženjske neenakosti izbranih gospodarstev.
Ključne besede: gospodarski razvoj, dohodkovna neenakost, premoženjska neenakost
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 410; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
Diskriminacija v organizacijah pri zaposlovanju in na delovnem mestu
Urška Perkovič, 2021, magistrsko delo

Opis: Diskriminacija predstavlja neenako obravnavo ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih osebnih okoliščinah. Lahko gre za spol, starost, vero, etnično ali rasno pripadnost, narodnost, spolno usmerjenost, zunanji videz, invalidnost, družbeni položaj ali kaj podobnega. Gre za lastnosti, ki so posamezniku bile prirojene, izhajajo iz razmer v okolju kjer posameznik živi ali so bile oblikovane pod vplivom okolja, v katerem posameznik deluje. Diskriminacija se lahko izraža na različne načine kot npr. sovražni govor, viktimizacijo, dajanje navodil in pozivanje k diskriminaciji, etnično profiliranje in skozi druge pojavne oblike. Diskriminacija se pogosto pojavlja tudi v sklopu aktivnosti, pri katerih v zameno dobimo dobrine, ki so večini nuja za samo preživetje, kot sta zaposlovanje in delovno mesto. Pri tem se posamezniki ali skupine lahko z diskriminacijo srečujejo skozi celotno življenje od izobraževanja, do zaposlovanja in usposabljanja, napredovanja, pri prekinitvi delovnega razmerja ter drugih komponentah dela, kot so na primer komunikacija, delovne naloge, delovni čas, plača in drugi prejemki od dela. Poleg tega pa se žrtve diskriminacije, v kolikor se osredotočimo le na negativno diskriminacijo, soočajo s številnimi negativnimi situacijami, ki bistveno vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Posledično se to v organizaciji odraža kot slabše opravljeno delo, večja odsotnost z dela, slabi odnosi in komunikacija, odpor do službe in podobno, pri čemer pa vse to lahko negativno vpliva na finančno stanje in ugled organizacije. Seveda pa je od posameznika do posameznika odvisno, kako se bo le-ta v danih okoliščinah na diskriminacijo odzval. V Sloveniji je pogosta diskriminacija na podlagi spola, ki se različno odraža pri zaposlovanju in na delovnem mestu. Največkrat je ranljivejši ženski spol, kar lahko vodi v razmere, kjer so ženske slabše plačane, ne napredujejo tako hitro kot moški spol in zasedajo hierarhično nižja delovna mesta. Na drugi strani pa si za nekatera dela delodajalci želijo ravno ženski spol, na primer predvsem zaradi njihovega zunanjega videza ali ker je bilo že v zgodovini takšno delo v domeni žensk, kjer pa pride do izraza diskriminacija moških. Enakopravnost spolov v Sloveniji ureja niz izhodišč, zakonov, predpisov, pa tudi priporočil nevladnih organizacij, ki so namenjeni preprečevanju diskriminacije, poleg tega pa smo zaradi članstva v Evropski uniji pridobili še dodatne smernice in predpise za njeno preprečevanje, enako velja za mednarodna združenja. Kljub temu pa bi bilo potrebno nadaljevati z razvojem zakonodaje in prakse zagotavljanja enakopravnosti spolov ter dodatnim normativnih urejanjem vseh področij delovanja družbe.
Ključne besede: diskriminacija, neenakost, spol, zaposlovanje, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 06.07.2021; Ogledov: 638; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

6.
Število kromatične stabilnosti povezav
Tjaša Kos, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo število kromatične stabilnosti povezav grafa $G$. Najprej definiramo osnovne pojme teorije grafov in dokažemo nekaj lastnosti števila kromatične stabilnosti povezav. Opišemo grafe Mycielskega, njihovo konstrukcijo ter dokažemo, da je kromatično število grafa Mycielskega $M(G)$ za ena večje od kromatičnega števila grafa $G$. Nato se osredotočimo na število kromatične stabilnosti povezav posebnih družin grafov. Raziskujemo disjunktno unijo grafov, kartezični produkt, spoj grafov ter posebne družin grafov, ki jih dobimo s spojem nekaterih družin grafov. V nadaljevanju opišemo meje števila kromatične stabilnosti povezav. Dokažemo več spodnjih in zgornjih mej za $es_{\chi}(G)$. Osredotočimo se tudi na rezultate tipa Nordhaus-Gaddum in dokažemo zgornjo mejo za vsoto števila kromatične stabilnosti povezav grafa $G$ in njegovega komplementa $\overline{G}$. Nazadnje raziskujemo grafe z $es_{\chi}(G)=1$. Dokažemo, da je $es_{\chi}(G)=1$ natanko tedaj, ko je vezano kromatično število enako $1$. Še več, predstavimo več potrebnih pogojev za graf $G$ z $es_{\chi}(G)=1$.
Ključne besede: število kromatične stabilnosti povezav, kromatično število, dvodelni grafi, kartezični produkt grafov, grafi Mycielskega, neenakost tipa Nordhaus-Gaddum, vezano kromatično število
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 431; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

7.
Aktivisti za moške pravice in feministi: sovražniki ali potencialni zavezniki?
Sandi Anžel, 2019, magistrsko delo

Opis: Aktivizem za moške pravice ima bogato in zanimivo zgodovino. Začel se je sočasno s feminizmom, a zaradi ideoloških nestrinjanj sta se nato gibanji razšli. V naši nalogi smo pri gibanjih ugotovili dve pomembni razliki. Prva se kaže v dojemanju patriarhata. Aktivisti za moške pravice trdijo, da so moški podvrženi trpljenju zaradi feminizirane družbe, kjer imajo večino moči ženske, medtem ko feministi trdijo, da še vedno živimo v patriarhalni družbi, ki posameznike socializira v tradicionalne spolne vloge. Druga se kaže v dojemanju nastanka neenakosti na podlagi spola. Aktivisti za moške pravice trdijo, da te neenakosti nastanejo zaradi avtonomnih in individualnih odločitev posameznikov in ne zaradi strukturnega zatiranja na podlagi spola, kot to trdijo feministi. Našli pa smo tudi nekaj podobnosti. Prva izhaja iz začetka gibanja, ko so aktivisti za moške pravice skupaj s feministi trdili, da patriarhat in tradicionalne spolne vloge škodijo tako ženskam kot moškim. Druga podobnost pa je v postfeministični teoriji, ki se v veliko točkah sklada z nekaterimi prepričanji aktivistov za moške pravice. Odkrili smo tudi potencial za zavezništvo, in sicer v postfeministični teoriji in v skupnem delovanju zmernih predstavnikov obeh strani, kar bi se lahko v prihodnosti manifestiralo v skupnem gibanju za tranzicijo spolov oz. spolnih vlog.
Ključne besede: feminizem, aktivizem za moške pravice, spolne vloge, patriarhat, neenakost
Objavljeno v DKUM: 25.10.2019; Ogledov: 1527; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri vprašanju enakosti spolov
Andreja Gracej, 2019, magistrsko delo

Opis: Vprašanje spolne neenakosti je danes predmet razprave skoraj na vseh področjih, tako v politiki, v zdravstvu, na samem delovnem mestu in nenazadnje tudi v šolah, kjer se pot do kariere šele začne. Ravno ta zgodnja faza je najbolj pomebna za razvoj posameznika, ki bo strpen do drugih in bo verjel v enakost in enakopravnost vseh. Če tega odnosa ne privzgojimo, lahko hitro zapademo v stereotipno obnašanje do spolov in v predsodke, kar vodi v neenakost med spoloma in prepričanje, da tako mora biti. Naloga svetovalnega delavca v šoli je, da na ta problem opozori, še preden se ta sploh pojavi in težave sprotno rešuje in obenem na to opozarja tudi ves pedagoški tim, s katerim sodeluje. Bolj kot se problema zavedamo, lažje ga tudi rešujemo in razlik med spoloma, ki so neutemeljene, vsaj v tem delu izobraževanja ne bo. Spoznali smo tudi, da je razlik med spoloma v zahodnem svetu čedalje manj, vendar moramo vseeno ostati „na preži”, da se zavedamo, kaj se dogaja drugod po svetu in ne živimo v milnem mehurčku prepričanja, da smo dosegli želeno. Z raziskavo, ki smo jo izvedli, smo sicer ugotovili, da je spolna neenakost tema, ki se svetovalnim delavcem zdi pomembna, a ji svoje pozornosti ne posvečajo toliko, kot jo posvečajo drugim temam, med drugim tudi zaradi tega, ker ti problemi prevladajo nad spolno neenakostjo, ki pa je na šolah večinoma ne opažajo. Prav tako ne opažajo spolnih stereotipov, če pa že, pa so to manjša dejanja, ki ne prevladujejo. Prav tako ne zaznavajo različnih obravnav glede na spol s strani šole ali pedagoških delavcev, sami pa ravnajo podobno v šolski svetovalni službi, kjer posameznike glede istega problema, obravnavajo enako ali se prilagodijo posebnostim vsakega učenca posebej, ne pa glede na spol. Podobno ravnajo, če se v šoli pojavi isti problem najprej pri dekletih in potem pri dečkih. V obeh primerih bi postopali enako ali bi se prilagodili težavi, ki se bi pojavila. Iz tega lahko sklepamo, da spolne neenakosti v osnovnih in srednjih šolah ni zaznati, svetovalni delavci v večini primerov vsakega posameznika obravnavajo enako in ne glede na spol, kar potrdi tudi teoretični del, kjer smo ugotovili, da je Slovenija ena izmed držav, kjer spolne neenakosti ni moč čutiti. Vsaj ne v izobraževanju.
Ključne besede: spolna neenakost, šolski svetovalni delavec, spolni stereotipi, predsodki, enakost, enakopravnost
Objavljeno v DKUM: 14.02.2019; Ogledov: 1122; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

9.
Vplivi globalne trgovine z drogo na države proizvajalke in porabnice
Maja Teskač, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo na osnovi analize znanstvene in strokovne literature proučuje razsežnosti globalne trgovine z drogo, njene transportne poti in distribucijo dobička. Z metodo analize in sinteze so obravnavani glavni dejavniki širjenja globalne trgovine z drogo in njeni vplivi na države proizvajalke in porabnice. Skozi proces globalnega trgovanja z drogo so proučevani neenakost, distribucija dobička in razmerja moči med vključenimi akterji. Na koncu so analizirani odnosi in razmerja moči med izvornimi in ciljnimi državami. Ugotovljeno je, da globalna trgovina z drogo vpliva na destabilizacijo gospodarstva, politike in civilne družbe tako v državah proizvajalkah kot glavnih državah porabnicah. Prav tako je ugotovljeno, da med akterji, vključenimi v proces trgovanja z drogo, vlada visoka stopnja družbene neenakosti, nesorazmerij moči in neenakomerne distribucije dobička. To velja tako za odnose znotraj držav kot tudi za odnose med izvornimi in ciljnimi državami. Nadalje je ugotovljeno, da je globalna trgovina z drogo determinirana s pojmom neenakosti, ki predstavlja hkrati njen vzrok in posledico. Na koncu so za potrebe nadaljnjega raziskovanja ponujeni možni predlogi omejevanja globalne trgovine z drogo.
Ključne besede: organizirani kriminal, globalna trgovina z drogo, kokain, heroin, družbena neenakost, distribucija dobička, globalizacija.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 913; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
(Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini
Tjaša Markežič, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Besedotvorne analize iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja ugotavljajo, da za vsa moškospolska poimenovanja bitij ni mogoče tvoriti ustreznega feminativa. Podatki iz jezikovnih korpusov in svetovnega spleta pa dokazujejo, da je njihova tvorba za večino njih ne samo možna, ampak celo že dokaj pogosta, nekateri feminativi pa si pot v vsakdanjo jezikovno rabo šele utirajo. Morebitna odsotnost nekaterih ženskospolskih oblik pa je lahko družbenozgodovinsko in biološko pogojena.
Ključne besede: slovenski jezik, besedotvorje, feminativi, spolna neenakost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 812; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (597,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici