| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Položaj žensk v državah islamskega sveta na primeru Kuvajta in Turčije : magistrsko delo
Tina Bobek, 2024, magistrsko delo

Opis: V nalogi smo obravnavali položaj in vlogo žensk v državah islamskega sveta. Osredotočili smo se na državi Kuvajt in Turčijo. Raziskovali smo položaj in vlogo žensk v državah islamskega sveta skozi posamezna zgodovinska obdobja. Zanimalo nas je, kako se je položaj žensk v islamskem svetu spreminjal, kakšen vpliv je na to imel pojav islama in kako se položaj ter vloga žensk v državah islamskega sveta kažeta danes. Uporabili smo kvalitativni metodi raziskovanja, in sicer polstrukturiran intervju in analizo zgodovinskih virov. Vloga in položaj žensk v državah islamskega sveta sta se skozi različna zgodovinska obdobja spreminjala. V preteklih zgodovinskih obdobjih so ženske v družbi imele pomembnejše vloge in položaje kot danes, nikoli niso uživale popolne svobode. V preteklih zgodovinskih obdobjih so ženske imele bolj aktivno vlogo v družbi. V določeni meri je na te spremembe vplival islam, v kombinaciji s kulturo. Kot pereča problematika za ženske se kažeta izključenost iz javnega življenja ter političnega odločanja. Udeleženke intervjujev kot problematično izpostavljajo vključitev žensk na trg dela in povečano nasilje nad ženskami v družbi. Intervjuvanke so mnenja, da je do največjih izboljšav prišlo na področju izobrazbe za ženske in njihove participacije v politiki. Kuvajtska družba se v primerjavi s turško kaže kot bolj strpna in naprednejša za ženske. Turška družba na drugi strani kaže znake nazadovanja za ženske, predvsem na področju politične participacije in udejstvovanja v javni sferi. V obeh državah ostajajo prisotne neenakosti med spoloma v družbi.
Ključne besede: islam, položaj žensk, Turčija, Kuvajt, intervju, neenakost, neenakost med spoloma, kultura, religija, islamske države, islamski svet, ženske
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 196; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,25 MB)

2.
Dohodkovna in premoženjska neenakost v državah nekdanje Jugoslavije
Luka Stopinšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Ekonomska neenakost je kompleksen problem, ki se pojavlja na globalni ravni. Je pojav, ki se kaže na različnih ravneh družbe in vpliva na gospodarski razvoj ter socialno kohezijo v državah. V našem diplomskem delu smo analizirali ter predstavili gospodarske razmere in različne kazalnike dohodkovne in premoženjske neenakosti v Sloveniji, Srbiji, Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in na Hrvaškem. Ugotovili smo, da se opazovane države med seboj razlikujejo glede na stopnjo razvitosti in gospodarske značilnosti, kar vpliva tudi na raven dohodkov in premoženja v teh državah. S pomočjo programa EViews smo nato za Slovenijo, Srbijo, Severno Makedonijo in Hrvaško ocenili funkcije dohodkovne neenakosti. Ocenjene funkcije smo nato analizirali ter preverjali ustreznost njihove specifikacije in veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov.
Ključne besede: Neenakost, dohodek, premoženje.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 350; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

3.
Diskriminacija na delovnem mestu
Klara Zalokar, 2023, diplomsko delo

Opis: V današnji kulturi se srečujemo z vprašanji, ki nas spodbujajo k razmisleku o vrednotah enakosti, strpnosti in etičnega vedenja na delovnem mestu. Diskriminacija na delovnem mestu je še vedno resen problem, ki vpliva na življenja številnih ljudi. Diskriminacija na podlagi spola, etnične pripadnosti, starosti, invalidnosti ali drugih osebnih lastnosti globoko zaznamuje posameznikovo samozavest in prihodnost. Žal se še vedno srečujemo z nepravičnim obravnavanjem in neenakimi možnostmi na delovnem mestu, ki naj bi bil prostor produktivnega sodelovanja in napredka. V diplomski nalogi smo predstavili pomen etike in etičnega kodeksa, ki sta ključnega pomena za preprečevanje diskriminacije v podjetjih. Analizirali smo delovanje etičnih kodeksov, ki naj bi služili kot vodilo za etično in moralno ravnanje v organizacijah in kako dobro obravnavajo vprašanje diskriminacije. Etičnim vprašanjem se večina sodobnih vodij ne more izogniti ne glede na to, ali gre za vprašanje poštenega plačila in delovnih pogojev, spolnega nadlegovanja na delovnem mestu ali zgolj uporabe poslovnih sredstev za osebno korist. Opisali smo osebne okoliščine, na podlagi katerih je lahko posameznik diskriminiran, vrste diskriminacije, ki se pojavljajo v organizacijskem okolju, ter posledice za zaposlene. V drugem delu diplomskega dela, in sicer v empiričnem, smo naredili raziskavo, kako so urejeni etični kodeksi v podjetjih, kakšna je stopnja diskriminacije in v kakšnih oblikah jo zaposleni občutijo. Od petih zastavljenih hipotez smo dve hipotezi potrdili. Ugotovili smo, da so na splošno etični kodeksi v podjetjih dobro urejeni in da je diskriminacija še vedno prisotna, ampak ne v tolikšni meri, kot smo pričakovali.
Ključne besede: etika, etični kodeks, diskriminacija, delovno mesto, neenakost.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 309; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
Razvoj mednarodne trgovine in dohodkovna neenakost
Manca Friškovec, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali, kako globalizacija in razvoj mednarodne trgovine vplivata na dohodkovno neenakost. Najprej smo predstavili teorije mednarodne menjave, nato analizirali značilnosti razvoja mednarodnih blagovnih in storitvenih tokov. Nadalje smo se osredotočili na dohodkovno neenakost, ki smo jo preučili na globalni ravni, na ravni izbranih razvitih držav in na ravni izbranih razvijajočih se držav. Pregled empiričnih študij razkriva, da je vpliv mednarodnih trgovinskih tokov na dohodkovno neenakost relevanten, njihovi učinki pa so heterogeni. Odprtost mednarodne trgovine spodbuja gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest in višanje plač, kar privede do zmanjševanja dohodkovne neenakosti. Po drugi strani pa selitev proizvodnje v države z nižjimi stroški dela in posledična izguba delovnih mest v državah z višjimi stroški dela povzroča povečevanje dohodkovne neenakosti. Prav tako dohodkovno neenakost krepi mednarodni prenos tehnologij in znanja, kar poveča razlike v dohodkih med izobraženimi in neizobraženimi delavci. Za blaženje negativnih dohodkovnih posledic globalizacije trgovinskih tokov je zato nujno izvajanje ustreznih ekonomskih politik.
Ključne besede: mednarodna trgovina, dohodkovna neenakost, globalizacija, ekonomska politika.
Objavljeno v DKUM: 07.11.2023; Ogledov: 248; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih v Sloveniji
Lea Krulc, 2023, diplomsko delo

Opis: Vodenje žensk v managementu se razlikuje od moških vodenjskih pristopov. Čeprav je njihova zastopanost v vodstvenih vlogah manjša, je njihov vodstveni slog edinstven in temelji na specifičnih lastnostih ter sposobnostih. Medtem ko se stil vodenja lahko razlikuje med posameznicami, obstajajo skupne značilnosti, ki se pogosto pojavljajo pri ženskah v vodstvenih vlogah. Te vključujejo empatičen pristop, poudarek na sodelovanju ter sposobnost kritičnega razmišljanja. Ženske na vodstvenih delovnih mestih so se izkazale kot enakovredne, če ne boljše vodje kot moški. Njihova sposobnost za vodenje je podprta z različnimi stili, ki jih uporabljajo. Pristopajo k vodenju z empatijo, kar prispeva k boljši komunikaciji in razumevanju sodelavcev. Prav tako so pogosto bolj naklonjene sodelovalnemu vodenju, kar spodbuja timsko delo in inovativnost. Poleg tega so ženske vodje bolj nagnjene k reševanju konfliktov na konstruktiven način. Kljub temu pa se soočajo z različnimi izzivi v vodstvenih položajih. Med temi so usklajevanje družine s kariero, stereotipi na delovnem mestu ter stekleni strop. Kljub višji izobrazbi ženske včasih zaradi ovir ne kandidirajo za višje pozicije v managementu. Raziskava je pokazala, da je delež žensk v vodstvu v Sloveniji manjši od deleža moških. Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih nekoliko povečeval, je po letu 2019 začel upadati. Slovenija z drugimi EU državami in ugotovili, da sicer zaostaja v zastopanosti žensk v managementu, a ni med najslabšimi. Številne druge evropske države imajo precej višje deleže žensk na vodstvenih položajih pa vendar Slovenija ni med najnižjimi. Izvedena raziskava je pokazala potrebo po ukrepih za zmanjšanje neenakosti spolov na delovnem mestu. V diplomskem delu smo se pretežno osredotočili na raziskovanje stanja, je ta tematika pomembna osnova za nadaljnje preučevanje ukrepov za spodbujanje večje enakosti spolov v vodstvu.
Ključne besede: management, ženske, vodenje, managerka, Slovenija, neenakost, stereotipi, EU.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2023; Ogledov: 394; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

6.
Primerjalna analiza inflacijskih gibanj v državah Evropske unije
Tine Merhar, 2023, diplomsko delo

Opis: Inflacija je naravni ekonomski pojav, ki ga označujemo s splošno rastjo cen blaga in storitev. Nosilci ekonomske politike si morajo prizadevati za ohranitev zasidranih inflacijskih pričakovanj, ki so ključna za vzpostavitev cenovne stabilnosti, definirane z nizko, predvidljivo in stabilno rastjo cen v višini 2 % na letni ravni. Neenakomerna razporeditev inflacijskih dejavnikov med državami članicami Evropske unije vpliva na razlike v intenziteti divergence inflacijskih stopenj. Znotraj posameznih držav Evropske unije prihaja do razlik v stopnji inflacijske neenakosti, ki odraža neenakomeren vpliv inflacijskih gibanj na različne dohodkovne skupine. Med državami Evropske unije prihaja do heterogenosti v zabeleženih inflacijskih stopnjah zgornjega in spodnjega dohodkovnega kvintila prebivalstva, kar v državah povzroči potrebo po prilagoditvi protiinflacijskih ukrepov ekonomske politike. Smiselna je usmeritev ukrepov ekonomske politike dohodkovnim skupinam z najizrazitejšim upadom realnega dohodka in preprečitev nadaljnjega povečevanja inflacijske neenakosti. Kljub temu da med državami članicami Evropske unije prihaja do razlik v zabeleženih inflacijskih stopnjah in inflacijski neenakosti glede na višino dohodka, zaznamo pozitivno povezavo med višino inflacije, merjeno z indeksom HICP, in višino razlike med inflacijsko stopnjo spodnjega in zgornjega dohodkovnega kvintila prebivalstva.
Ključne besede: inflacijska dinamika, Evropska unija, divergenca inflacijskih stopenj, dejavniki inflacije, inflacijska neenakost.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 398; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (4,24 MB)

7.
Dohodkovna neenakost po svetu: analiza kakovosti življenja med državami z različno dohodkovno neenakostjo
Sara Brumec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu analiziramo vpliv dohodkovne neenakosti na kakovost življenja ljudi. Dohodkovna neenakost pomeni razliko v porazdelitvi dohodka v določeni družbi. V zadnjih letih se je pojavilo vedno več zanimanja za preučevanje vpliva dohodkovne neenakosti na različne družbeno-ekonomske dejavnike. V magistrskem delu proučujemo povezavo med dohodkovno neenakostjo z različnimi družbeno-ekonomskimi dejavniki, ki predstavljajo gradnike kakovosti življenja za razvite države sveta. Dohodkovna neenakost je pomembna tako v razvitih državah kot v državah v razvoju, vendar iz različnih razlogov. V razvitih državah predstavlja znak statusa, med tem ko je v državah v razvoju povezana z zadovoljenjem osnovnih življenjskih potreb, zato ju ne bi bilo smiselno obravnavati hkrati. Sklepno spoznanje raziskave je, da je v razvitih državah, kjer je dohodkovna neenakost višja, prisotno več družbeno-ekonomskih problemov. Višja dohodkovna neenakost je pozitivno povezana z višjimi stopnjami slabega počutja, duševnega zdravja, debelosti, kriminala, uživanja prepovedanih drog, nezaupljivosti in števila zapornikov. Prav tako je uspešnost izobraževalnega sistema slabša v državah z visoko dohodkovno neenakostjo, ljudje delajo več in težje prehajajo po družbeni lestvici navzgor. Prebivalci držav z nižjo dohodkovno neenakostjo so v povprečju bolj pripravljeni pomagati drugim, se bolje spopadajo s krizami in bolje skrbijo za okolje. V nasprotju s prepričanjem mnogih, dohodkovna neenakost negativno vpliva na večino prebivalstva, ne samo na revne. Poznavanje dohodkovne neenakosti nam lahko pomaga pri pomembnih odločitvah, kot so odločitve glede migracije, odločitve glede izbire trga, kamor bomo prodajali izdelke, pogajanje za boljšo plačo ipd. Hkrati se lahko od drugih držav kaj naučimo in prenesemo znanje iz tujine v domačo državo.
Ključne besede: dohodkovna neenakost, družbeno-ekonomski dejavniki, globalizacija, kakovost življenja, revščina, socialni gradient.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2022; Ogledov: 655; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

8.
Globalizacija in ekonomska neenakost
Samo Šoba, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili značilnosti globalizacije in ekonomske neenakosti. Podrobneje smo si pogledali, kako merimo ekonomsko neenakost in skozi zgodovinski pregled prikazali trende globalne neenakosti. V sklopu empirične analize smo analizirali ekonomsko neenakost, globalizacijo, gospodarsko rast in življenjski standard v izbranih državah v razvoju: Mali, Sudan, Argentina, Sierra Leone in v izbranih razvitih državah: Švica, Švedska, Slovenija in Združene države Amerike. Analizirali smo vpliv ekonomske neenakosti na gospodarsko aktivnost in življenjski standard ter povezavo med ekonomsko neenakostjo in globalizacijo. Z uporabo Grangerjevega testa vzročnosti smo ugotovili, da v analiziranih državah v razvoju ekonomska neenakost ne vpliva na gospodarsko aktivnost (BDP), razen v Sudanu, kjer ekonomska neenakost negativno vpliva na BDP, prav tako ekonomska neenakost ne vpliva na življenjski standard, merjen s HDI, razen v Maliju, kjer dohodkovna neenakost negativno vpliva na HDI. Naši empirični rezultati kažejo tudi, da globalizacija v analiziranih državah v razvoju ne vpliva na ekonomsko neenakost, razen v Sierri Leone, kjer globalizacija vpliva na premoženjsko neenakost. Ugotovili smo, da v izbranih razvitih državah ekonomska neenakost ne vpliva niti na gospodarsko aktivnost, niti na življenjski standard ter, da globalizacija ne vpliva na ekonomsko neenakost.
Ključne besede: ekonomska neenakost, globalizacija, Grangerjeva vzročnost
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 537; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

9.
Vloga žensk v managementu v Evropski uniji
Marija Jovičić, 2022, diplomsko delo

Opis: Ženske so drugačne od moških na vseh področjih življenja, vendar je bil pomen žensk za obstoj ter razvoj družbe in organizacijo vedno odločujoč. Kljub temu se ženske v managementu še vedno soočajo s številnimi ovirami, stereotipi in diskriminacijo s strani družbe, ki povzročajo neenakost med ženskami in moškimi v managementu, posledično pa tudi razlike v višini plač in neenakosti v možnostih napredovanja. V 20. stoletju se je število žensk na vodstvenih položajih povečalo, tudi sodobna družba vzpodbuja napredovanju žensk v managementu, vendar je dejanska zastopanost žensk na vodstvenih položajih v primerjavi z zastopanostjo moških še vedno prenizka. Povečanje vloge in pomena žensk v družbi, še posebej na vodstvenih položajih, v organizacijah je izrednega pomena za napredek in razvoj družbe, saj socialni položaj žensk ni le stvar posameznika, ampak tudi celotne družbe. Ženske so v management uvedle povsem drugačen način in stil vodenja ter upravljanja, s številnimi prednostmi in malo slabostmi, ampak nedvomno uspešen.
Ključne besede: management, položaj žensk, diskriminacija, sodobna družba, neenakost
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 439; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Analiza gospodarskega razvoja in ekonomske neenakosti na Kitajskem
Žan Kovačič, 2021, diplomsko delo

Opis: Kitajska se je po letu 1978 začela odpirati in od takrat naprej je njeno gospodarstvo doživelo velik razvoj. Gospodarska rast je po letu 1978 v povprečju znašala 10 % na letni ravni. Vendar hitra rast ni koristila vsem slojem prebivalstva enako in enako vplivala na rast dohodka, kar je privedlo do močnega povečanja dohodkovne in premoženjske neenakosti. Diplomsko delo opisuje splošne značilnosti kitajskega gospodarstva. V nadaljevanju je z indeksom človekovega razvoja in indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost predstavljen človekov razvoj na Kitajskem. Osrednja tema raziskave je analiza ekonomske neenakosti, ki je prikazana z različnimi kazalniki: razmerje med dohodkom in premoženjem, velikostna distribucija dohodka in premoženja, Ginijev koeficient, razmerje kvintilnih razredov, Palma razmerje in multidimenzinalni indeks revščine. Tako dohodkovna kot tudi premoženjska neenakost sta v zadnjih treh desetletjih doživela nagel vzpon. Obravnavamo tudi neenakost med spoloma, ki je podana z indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost med spoloma, indeksom neenakosti spolov ter opišemo vlogo žensk in plačne razlike med spoloma na Kitajskem. Ženske so v zadnjih letih naredile velik preboj v stopnji pridobljene izobrazbe, vendar jim je ta na podeželju manj omogočena. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo vpliv pandemije Covid-19 na ekonomsko neenakost na Kitajskem.
Ključne besede: Gospodarska rast, neenakost, dohodek, premoženje, Ginijev koeficient, Kitajska.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 1213; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 7.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici