1. Zastopanost žensk na vodilnih položajih: Slovenija v primerjavi z Norveško in MadžarskoTija Berden, 2025, diplomsko delo Opis: Čeprav ženske že dolgo aktivno sodelujejo na trgu dela in pogosto presegajo moške v
izobrazbeni strukturi, ostajajo njihove možnosti za zasedanje najvišjih vodstvenih
položajev še vedno omejene. Statistični podatki dosledno razkrivajo razhajanje med
formalno zagotovljeno enakostjo spolov in dejansko prisotnostjo žensk v strukturah
odločanja. Ta razkorak ni posledica pomanjkanja znanja ali sposobnosti posameznic,
temveč rezultat sistemskih ovir, kot so stekleni strop, spolni stereotipi, pomanjkanje mrež
podpore in neuravnoteženega usklajevanja med poklicnim in zasebnim življenjem, s
katerimi se ženske soočajo kljub formalni enakosti in postopnemu napredku na področju
zastopanosti. Analiza primerov treh držav, Norveške, Slovenije in Madžarske je razkrila
izrazite razlike v politični volji, kulturnih normah in sistemski podpori za spodbujanje
enakosti. Norveška je izstopala z visoko zastopanostjo žensk v vodstvu, podprto z
zakonodajnimi ukrepi, kot so spolne kvote. V Sloveniji se je napredek uresničeval
počasneje, kljub visoki izobrazbi žensk in formalni enakopravnosti. Na Madžarskem pa
so tradicionalni pogledi na vlogo žensk ter pomanjkanje politične zavezanosti bistveno
omejevali možnosti za enakovredno vključevanje. Primerjava je potrdila, da pravne
možnosti same po sebi niso bile zadostne, če jih niso spremljali učinkoviti mehanizmi za
odpravo sistemskih ovir. Raziskava poudarja pomen celostnega pristopa k spodbujanju
enakosti spolov, ki vključuje spremembe na zakonodajni, institucionalni in kulturni ravni
ter krepitev podpornih politik, ki ženskam omogočajo dejansko enakovredno
vključevanje v procese odločanja
Ključne besede: Ženske, vodenje, vodilni položaji, spolna neenakost, primerjava držav.
Objavljeno v DKUM: 02.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,14 MB) |
2. Učinek fiskalnih impulzov na ekonomsko aktivnost in vpliv ekonomske neenakosti na velikost fiskalnih multiplikatorjevMarko Senekovič, 2024, doktorska disertacija Opis: Obstoječa empirična literatura opozarja na pomanjkanje raziskav, ki bi sistematično preučevale vpliv ekonomske neenakosti na velikost fiskalnih multiplikatorjev. V okviru naše doktorske disertacije naslovimo to vrzel z uporabo metodološkega pristopa vektorske avtoregresije (VAR), na podlagi katerega ocenimo fiskalne multiplikatorje za 47 gospodarstev z uporabo novega podatkovnega niza, ki zajema obdobje 1995–2021. Nadaljujemo z analizo vpliva različnih indikatorjev dohodkovne in premoženjske neenakosti ter porazdelitve dohodka na velikost multiplikatorja vladne potrošnje, in sicer preko dveh pristopov: panelne VAR analize in regresijske analize na podlagi predhodno ocenjenih individualnih fiskalnih multiplikatorjev za posamezne države. Ključne empirične ugotovitve kažejo, da multiplikatorji vladne potrošnje izkazujejo v splošnem pozitivno dinamiko na napovednem horizontu v približno 66 % analiziranih držav, medtem ko v 19 % držav ostajajo pretežno negativni, v preostalih 15 % pa so pozitivni le v določenih obdobjih. Ocene izkazujejo tudi, da aplikacija pozitivnih fiskalnih šokov v vladni potrošnji povzroča inflacijske pritiske. Nadalje rezultati razkrivajo pomembno povezavo med ravnjo ekonomske neenakosti in velikostjo fiskalnih multiplikatorjev: višja dohodkovna neenakost je sistematično povezana z višjimi vrednostmi fiskalnih multiplikatorjev, podobno velja tudi za večjo premoženjsko neenakost, čeprav so učinki v tem primeru v določenih primerih zgolj mejno statistično značilni. Pri porazdelitvi dohodka ugotavljamo, da večja koncentracija dohodka v zgornjih dohodkovnih razredih vodi v višje multiplikatorje, medtem ko večja koncentracija v spodnjih dohodkovnih skupinah prispeva k njihovemu zmanjšanju. Te ugotovitve potrjujejo tezo, da večja ekonomska heterogenost gospodinjstev krepi transmisijski kanal fiskalne politike na ekonomsko aktivnost. V empiričnem delu analize podrobneje raziščemo še mehanizme te transmisije, pri čemer rezultati nakazujejo, da so višje ravni javnega in zasebnega dolga ter nižje ravni varčevanja povezane z večjimi fiskalnimi multiplikatorji. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da heterogenost v ekonomski strukturi prebivalstva pomembno determinira učinek fiskalnih spodbud na gospodarsko rast.
Ključne besede: fiskalna politika, fiskalni multiplikator, dohodkovna neenakost, premoženjska neenakost, VAR, panelni VAR
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 85
Celotno besedilo (4,08 MB) |
3. Značilnosti premoženjske neenakosti v izbranih državahLuka Poharc, 2024, diplomsko delo Opis: Neenakost je pojav neenake in nepravične porazdelitve virov in priložnosti med člani določene družbe. Na neenakost je moč gledati z različnih vidikov: najpogostejša metrika je dohodkovna neenakost, povezani koncepti so še življenska neenakost, neenakost priložnosti in premoženjska neenakost. Premoženjska neenakost se nanaša na način razporeditve premoženja med različne skupine v družbi. V našem diplomskem delu smo predstavili teorijo ekonomske neenakosti s poudarkom na premoženjski neenakosti. Osredotočili smo se na ključne kazalnike premoženjske neenakosti, ki smo jih za nekatere države tudi grafično predstavili in opisali. Rezultati kažejo, da se premoženjska neenakost v večini analiziranih držav povečuje, vendar se ta vrednost znatno razlikuje med regijami in državami. Analiza kazalnikov premoženjske neenakosti v izbranih regijah kaže, da so nekatere države, zlasti v Afriki in Latinski Ameriki, med tistimi z najvišjo stopnjo premoženjske neenakosti. Države z razvitimi gospodarstvi, kot so ZDA in Kitajska, kljub hitri rasti in premoženju kažejo visoko neenakost, kar je primerljivo ali celo nad svetovnim povprečjem. Evropa in Kanada pa ostajajo nekoliko bolj uravnotežene v porazdelitvi premoženja. Afrika in Latinska Amerika se soočata z najvišjimi stopnjami premoženjske neenakosti, kar je predvsem posledica zgodovinskih in strukturnih dejavnikov, kot so kolonializem, rasna segregacija in neenakomeren dostop do izobraževanja ter zaposlitve. S pomočjo programa Eviews smo na podlagi presečnih podatkov za leti 2010 in 2021 ocenili funkciji premoženjske neenakosti. Ocenjene modele smo analizirali ter preverjali ustreznost njihove specifikacije in veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. V modelih za leto 2010 in 2021 smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov z izjemo homoskedastičnosti. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v modelu za leto 2010 za statistično značilne spremenljivke izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine, sodelovanje in odgovornost in HDI indeks. V modelu za leto 2021 so se za statistično značilne izkazale delež premoženja 10 % najpremožnejšega prebivalstva, učinkovitost vlade, odprtost trgovine in HDI indeks.
Ključne besede: premoženjska neenakost, Ginijev koeficient, kvintili, metoda najmanjših kvadratov.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 71
Celotno besedilo (2,91 MB) |
4. Značilnosti ekonomske neenakosti v izbranih evropskih državahJan Komperšak, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava in analizira značilnosti ekonomske neenakosti v petih izbranih evropskih državah: Danski, Finski, Norveški, Švedski in Združenem kraljestvu. Analizirali smo razlike v dohodkovni in premoženjski neenakosti med izbranimi državami v obdobju od leta 2000 do 2020, pri čemer smo v raziskavo vključili ključne ekonomske kazalnike, kot so Ginijev koeficient, Palma razmerje ter velikostno distribucijo dohodka in premoženja, da bi ugotovili razlike v neenakosti med proučevanimi državami. Rezultati kažejo, da je dohodkovna neenakost v večini opazovanih držav v zadnjem desetletju naraščala. Med opazovanimi nordijskimi državami, ki so znane po svojih visokih standardih socialne pravičnosti in nizki ekonomski neenakosti, so se pojavile znatne razlike, še posebej na področju premoženjske neenakosti. Kljub splošni uglednosti nordijskih držav za nizko stopnjo dohodkovne neenakosti je premoženjska neenakost postala vse bolj izrazita, kar nakazuje, da premoženjska neenakost raste hitreje kot dohodkovna. V Združenem kraljestvu, ki je prav tako eno iz med najrazvitejših gospodarstev, je prisotna višja raven dohodkovne neenakosti v primerjavi z drugimi opazovanimi državami. Ta raven se je še povečala v obdobju zadnjih gospodarskih pretresov, kar pomeni, da so se težave s socialno pravičnostjo in ekonomsko neenakostjo še poglobile. V empiričnem delu smo z metodo najmanjših kvadratov ocenili modele premoženjske neenakosti za posamezne države. V vseh modelih z izjemo Norveške smo uspeli potrditi vse predpostavke metode najmanjših kvadratov. Pri proučevanju dejavnikov premoženjske neenakosti so se v različnih kombinacijah izkazale za statistično značilne BDP na prebivalca indeks cen življenjskih potrebščin, zaposlenost in brezposelnost.
Ključne besede: ekonomska neenakost, metoda najmanjših kvadratov, nordijske države, Združeno kraljestvo, makroekonomski dejavniki.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,78 MB) |
5. Dohodkovna in premoženjska neenakost v izbranih državahEva Glavič, 2024, diplomsko delo Opis: Dohodkovna in premoženjska neenakost sta kompleksna problema, s katerima se v različnih razsežnostih srečujejo vse države sveta. Gre za družbeni pojav, ki se v državi kaže na različnih ravneh in vpliva na gospodarski razvoj in produktivnost. V diplomskem delu smo analizirali in predstavili gospodarske značilnosti ter dohodkovno in premoženjsko neenakost v Nemčiji, na Japonskem in v Združenih državah Amerike. Ugotovili smo, da se države kljub svoji visoki razvitosti precej razlikujejo po stopnjah dohodkovne in premoženjske neenakosti. S pomočjo programa EViews 13 smo nato za vse tri države ocenili funkcije dohodkovne neenakosti. Ocenjene funkcije smo tudi analizirali in preverjali ustreznost njihove specifikacije ter preverjali veljavnost predpostavk metode najmanjših kvadratov. Ugotovili smo, da na dohodkovno neenakost v Nemčiji statistično značilno vplivata realna gospodarska rast pred dvema letoma in Ginijev koeficient v preteklem obdobju. V japonskem modelu smo opazili, da na dohodkovno neenakost statistično značilno vplivajo brezposelnost, povprečni realni dohodek in Ginijev koeficient v preteklem obdobju. Na dohodkovno neenakost v Združenih državah Amerike pa statistično značilno vplivajo realna gospodarska rast pred tremi leti, povprečni realni dohodek in Ginijev koeficient v preteklem obdobju.
Ključne besede: neenakost, dohodek, premoženje.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,67 MB) |
6. Ocena Kuznetsove krivulje v Sloveniji, Avstriji in NemčijiKatarina Leš, 2024, diplomsko delo Opis: Kuznetsova krivulja je ena izmed najbolj vztrajnih idej o gibanju gospodarske rasti in neenakosti. V sklopu diplomskega dela analiziramo teorijo Kuznetsove krivulje, pregledamo njegove kritike in veljavnost teorije danes. Podamo pregled empiričnih raziskav in opis gibanja gospodarske rasti ter dohodkovne neenakosti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. Analiziramo in preverimo veljavnost hipoteze Kuznetsove krivulje za navedene države. V sklopu ekonometrične analize uporabimo spremenljivke vezane na dohodek, izobrazbo, državno potrošnjo, mednarodno trgovino, neto tuje investicije, delovno silo in neenakost med spoloma. Z uporabo metode najmanjših kvadratov analiziramo gibanje dohodkovne neenakosti in Kuznetsovo krivuljo potrdimo v primeru Slovenije, ne moremo je potrditi za Avstrijo in Nemčijo. V primeru Slovenije statistično značilno na vrednost Ginijevega indeksa vplivajo leta šolanja, delež industrije v BDP, državna potrošnja, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, GDI in rast neto dohodka. Pozitivna povezava je vidna samo med državno potrošnjo in Ginijevim indeksom. V primeru Avstrije statistično značilno na odvisno spremenljivko vpliva delež industrije v BDP in delež delovne sile s terciarno izobrazbo. V primeru Avstrije imajo vse navedene spremenljivke negativen vpliv na vrednost odvisne spremenljivke. V primeru Nemčije imajo statistično značilen vpliv na Ginijev indeks delež industrije v BDP, delež delovne sile s terciarno izobrazbo, državni izdatki za izobrazbo in neto pritok NTI.
Ključne besede: ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, dohodkovna neenakost, Kuznetsova krivulja, Slovenija, Avstrija, Nemčija.
Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 110; Prenosov: 58
Celotno besedilo (2,09 MB) |
7. Dohodkovna neenakost ter gospodarska rast in razvoj: empirična analizaMaša Harkai, 2024, magistrsko delo Opis: Dohodkovna neenakost dandanes predstavlja velik izziv za razvita gospodarstva in gospodarstva v razvoju, zato se to magistrsko delo ukvarja s problemom dohodkovne neenakosti v povezavi z gospodarsko rastjo in razvojem. S tem lahko povežemo tudi Kuznetsovo hipotezo. Teoretični del je predstavljal okvir za izdelavo empirične analize s področja ekonometrije – funkcijo panelnih podatkov, ki je bila izvedena v programu EViews 12. Izbor držav temelji na podlagi podobnega življenjskega standarda prebivalcev, HDI, kamor spadajo ZDA, Belgija, Slovenija, Španija, Francija in Italija. Ekonometrična analiza temelji na letnih podatkih od leta 1990 do leta 2021, zraven spremenljivke dohodkovne neenakosti, gospodarskega razvoja in gospodarske rasti smo določili še druge ekonomske in demografske dejavnike, kot so stopnja brezposelnosti, stopnja izobrazbe, inflacija, rast prebivalstva in delež trgovine. Povezavo med Ginijevim koeficientom in izbranimi dejavniki dohodkovne neenakosti je pokazal izračunani Pearsonov koeficient. Ugotovljeno je bilo, da višja kot je dohodkovna neenakost, nižja je gospodarska rast in nižji je tudi gospodarski razvoj in obratno. Z Grangerjevim testom pa smo poskusili dokazati obojestranski vpliv med Ginijevim koeficientom in mero gospodarske rasti oziroma mero gospodarskega razvoja, ki pa na primeru naših izbranih držav ne moremo dokazati. Ocenjena kvadratna funkcija panelne regresije se je z odvisno spremenljivko Ginijevega koeficienta najbolje obnesla s pojasnjevalnimi spremenljivkami gospodarske rasti, gospodarske rasti na kvadrat, stopnjo brezposelnosti in inflacije. Pri tem smo ocenili model združenih podatkov, model fiksnih učinkov in model slučajnih učinkov in s pomočjo različnih testov izbrali, da je najbolj primeren model fiksnih učinkov, kjer pa Kuznetsove hipoteze ne moremo potrditi, torej med izbranimi gospodarstvi ne moremo potrditi povezanosti med dohodkovno neenakostjo in gospodarsko rastjo v obliki obrnjene črke U. Zadnji sklop magistrskega dela je namenjen predstavitvi morebitnih rešitev v boju proti dohodkovni neenakosti za izbrana gospodarstva.
Ključne besede: Dohodkovna neenakost, gospodarska rast, gospodarski razvoj, panelni podatki, Kuznetsova hipoteza
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 99
Celotno besedilo (2,56 MB) |
8. Specifičnosti dohodkovne neenakosti v skupini izbranih evropskih državSimon Matej Podgoršek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Specifičnosti dohodkovne neenakosti v skupini izbranih evropskih držav, obravnava temo dohodkovne neenakosti v obdobju od leta 2000 do leta 2019. V delu obravnavamo empirično literaturo in izvedemo zgodovinski pregled dohodkovne neenakosti, kar je prispevalo k boljšemu razumevanju tega pojava. Naloga se osredotoča na opredelitev dohodkovne neenakosti, analizo različnih kazalnikov dohodkovne neenakosti ter predstavitev dejavnikov, ki pomembno vplivajo na to neenakost, kot so globalizacija, tehnološke spremembe, prerazdelitev dohodka in demografske značilnosti prebivalstva, pri čemer se osredotočimo na udeležbo na trgu dela ter izobrazbo. Delo prav tako obravnava vpliv dohodkovne neenakosti na gospodarsko rast in razvoj. Za predstavitev dohodkovne neenakosti, v izbranih evropskih državah, smo uporabili Ginijev koeficient, kvintilno razmerje in Palma razmerje. Empirična analiza dejavnikov dohodkovne neenakosti je vključevala uporabo Ginijevega koeficienta kot odvisne spremenljivke. V nalogi smo prišli do sklepa, da kljub prizadevanju držav, da bi zmanjšale dohodkovno neenakost, ta še vedno ostaja visoka in se je skozi naše opazovano obdobje, v mnogih državah, celo povečala.
Ključne besede: Dohodkovna neenakost, Ginijev koeficient, globalizacija, gospodarska rast, ekonometrična analiza
Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 211; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,61 MB) |
9. Metode za ustvarjanje sintetičnih podatkov športnih aktivnosti : magistrsko deloRok Kukovec, 2024, magistrsko delo Opis: S pojavom vseprisotnih naprav vsak njihov uporabnik ustvarja podatke fizičnih aktivnosti, ne glede na to, ali se tega zaveda. Raziskovanje na področju športa, ki predstavlja družbo in kulturo, je oteženo, saj je dostop do teh podatkov omejen. Za namene strojnega učenja in umetne inteligence se je potreba po velikih količinah podatkov povečala na vseh področjih, kar vodi v generiranje sintetičnih podatkov. To so podatki, ki imajo korelacije, vzorce in statistične značilnosti resničnih podatkov, vendar so nastali s tehnikami vzorčenja ali simuliranja naravnega okolja. Z njimi razširimo izvorno učno množico za strojno učenje in se izognemo ogrožanju varnosti posameznikov. Smemo jih prosto objaviti, saj ne vsebujejo resničnih osebnih podatkov. Njihova struktura je določena, možnosti za napake je manj. Pomembno je, da nastale podatke kvalitetno ocenimo in se pred njihovo uporabo prepričamo, da so primerljivi resničnim. Kot rezultat eksperimentalnega dela je nastala programska knjižnica SportyDataGen, zmožna generiranja sintetičnih podatkov in njihovega ocenjevanja s statističnimi metrikami.
Ključne besede: DKW neenakost, generiranje podatkov, večrazsežni test KS, sintetični podatki, SportyDataGen, športne aktivnosti, zbirne metrike
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 152; Prenosov: 52
Celotno besedilo (28,85 MB) |
10. Položaj žensk v državah islamskega sveta na primeru Kuvajta in Turčije : magistrsko deloTina Bobek, 2024, magistrsko delo Opis: V nalogi smo obravnavali položaj in vlogo žensk v državah islamskega sveta. Osredotočili smo se na državi Kuvajt in Turčijo. Raziskovali smo položaj in vlogo žensk v državah islamskega sveta skozi posamezna zgodovinska obdobja. Zanimalo nas je, kako se je položaj žensk v islamskem svetu spreminjal, kakšen vpliv je na to imel pojav islama in kako se položaj ter vloga žensk v državah islamskega sveta kažeta danes. Uporabili smo kvalitativni metodi raziskovanja, in sicer polstrukturiran intervju in analizo zgodovinskih virov. Vloga in položaj žensk v državah islamskega sveta sta se skozi različna zgodovinska obdobja spreminjala. V preteklih zgodovinskih obdobjih so ženske v družbi imele pomembnejše vloge in položaje kot danes, nikoli niso uživale popolne svobode. V preteklih zgodovinskih obdobjih so ženske imele bolj aktivno vlogo v družbi. V določeni meri je na te spremembe vplival islam, v kombinaciji s kulturo. Kot pereča problematika za ženske se kažeta izključenost iz javnega življenja ter političnega odločanja. Udeleženke intervjujev kot problematično izpostavljajo vključitev žensk na trg dela in povečano nasilje nad ženskami v družbi. Intervjuvanke so mnenja, da je do največjih izboljšav prišlo na področju izobrazbe za ženske in njihove participacije v politiki. Kuvajtska družba se v primerjavi s turško kaže kot bolj strpna in naprednejša za ženske. Turška družba na drugi strani kaže znake nazadovanja za ženske, predvsem na področju politične participacije in udejstvovanja v javni sferi. V obeh državah ostajajo prisotne neenakosti med spoloma v družbi.
Ključne besede: islam, položaj žensk, Turčija, Kuvajt, intervju, neenakost, neenakost med spoloma, kultura, religija, islamske države, islamski svet, ženske
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 345; Prenosov: 182
Celotno besedilo (2,25 MB) |
