| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ŽENSKE V MANAGEMENTU
Mateja Funtek, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Proučevanje in raziskovanje zastopanosti žensk v managementu in njihovega načina usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja je v tem obdobju pomembna. Eden ključnih dejavnikov fleksibilnosti poslovanja podjetij je gotovo tehnologija, vendar so še pomembnejši ljudje, njihove osebne lastnosti in kompetence. Prihodnost uspešnega sodelovanj so mešani timi na vseh ravneh v podjetju. Čeprav v 21. stoletju govorimo o enakih možnostih med spoloma, imamo napredno zakonodajo s tega področja, ženske imajo enake izobraževalne in zaposlitvene možnosti, je razvidno, da so na trgu delovne sile ženske še zmeraj neenakopravne. Iz vseh strani se slišijo ideje, o katerih vse pogosteje poslušamo, da so ženske sposobnosti tiste, ki bodo v prihodnje lahko močno vplivale na to, ali bo neko podjetje uspešno poslovalo še naprej ali ne. Zdaj je pravi čas za bolj agresivni vstop žensk na vodilne položaje. V prvem delu bom opredelila delovanje in pomen spola v sodobnem managementu, pomen kompetenc za top managerja, stile sodobnega managerja, kakšne naloge ima in pristop k vodenju danes. V drugem delu bom obravnavala problematiko žensk v managementu. Preučevala bom področje management enakih možnosti, razvoj kariera, ovire na poklicni poti žensk, plača, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Obravnavala bom tudi specifične dejavnike zaradi katerih ženske ne zasedajo najvišji pozicij v podjetjih. V zadnjem predstavila položaj žensk na vodilnih položajih v 21. stoletju na primeru Slovenije in nekaterih držav članic EU ter ocenila potencial žensk v slovenskih podjetij. Največjo težo nalogi bo opravljena raziskava. Opredelila bom vzroke za nizko udeležbo žensk na managerskih položajih. Sklepno sem tudi podala svoja mnenja in predloge za izboljšanje situacije.
Ključne besede: Management, Ženske, Neenakopravnost, Kariera, Družina
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 2636; Prenosov: 0

2.
PRIPADNOST ISLAMU IN KATOLIŠTVU KOT DEJAVNIK STALIŠČ GLEDE DRUŽBENE VLOGE ŽENSK
Mersiha Faljić, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali (ne)pripadnost katolištvu ali islamu vpliva na stališča glede družbene vloge žensk. Pri tem avtorica izhaja iz strokovne literature različnih avtorjev (Franzmann, Jogan, Inglehart in Norris), ki navajajo, da obstaja korelacija med religijo in podrejenim položajem žensk v družbi. V okviru tega nekateri avtorji (Inglehart in Norris) ugotavljajo, da so ženske v okvirih katolištva in islama deležne podrejenega položaja, pri čemer pa je položaj žensk v pretežno katoliških družbah v primerjavi s položajem žensk v pretežno muslimanskih družbah občutno bližje idealu družbene enakosti moških in žensk. Na podlagi teh ugotovitev se je v empiričnem delu preverjalo, ali afiliati bolj poudarjajo specifične družbene vloge za ženske kot neafiliati in ali muslimani bolj poudarjajo specifične družbene vloge za ženske kot katoliki. Za ugotavljanje vpliva religije na vlogo žensk v družbi je bila uporabljena metoda sekundarne analize podatkov. Konkretno je, na podlagi izbranih spremenljivk, bila izvedena analiza rezultatov Svetovne raziskave vrednot, zbranih od leta 1999 do 2004. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa SPSS Statistics 17.0. Skozi empirično raziskavo sta potrjeni obe hipotezi: (1) posamezniki, ki ne pripadajo nobeni religiji, bistveno manj poudarjajo pomen specifičnih družbenih vlog za ženske v primerjavi s posamezniki, ki pripadajo islamski ali katoliški veroizpovedi; (2) pri pripadnikih islamske veroizpovedi je v primerjavi s pripadniki katoliške veroizpovedi poudarjanje specifičnih družbenih vlog za ženske bolj izraženo. Iz tega vidika je potrjeno, da ima (ne)pripadnost katolištvu ali islamu velik vpliv na stališča glede družbene vloge žensk.
Ključne besede: religija, spolne vloge, družbena vloga žensk, neenakopravnost, katolištvo, islam.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2387; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (487,22 KB)

3.
VLOGA ŽENSK ZNOTRAJ SMUČARSKE ZVEZE SLOVENIJE
Maja Benedičič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Predmetno diplomsko delo proučuje vlogo in položaj žensk znotraj Smučarske zveze Slovenije (SZS). Raziskava prikazuje podatke o številu tekmovalk SZS na smučarskih tekmovanjih najvišjega ranga (zimske olimpijske igre ter svetovna prvenstva) od leta 1991 naprej in podatke o številu žensk, ki so v istem obdobju zasedale strokovne oziroma funkcionarske položaje v Smučarski zvezi Slovenije. Cilj raziskave je podati odgovore na vprašanja v zvezi z enakimi možnostmi športnikov in športnic pri zasedanju ključnih položajev v SZS glede na spol. Eden od ciljev raziskave je tudi podati predloge za izboljšavo obstoječega stanja. Podani so podatki o številu tekmovalk na zimskih olimpijskih igrah med leti 1992 in 2014, ter na svetovnih članskih prvenstvih v obdobju 1993-2013 v primerjavi s številom žensk, vključenih v strokovno ter funkcionarsko vodstveno delo znotraj Smučarske zveze Slovenije v istem obdobju. V prvem, teoretičnem delu diplomske naloge temelji raziskava na deskriptivni metodi. Na osnovi študija strokovne literature je podan splošni uvid vloge žensk v različnih položajih v sodobnem svetu. V drugem delu so na osnovi raziskave arhivskih gradiv Smučarske zveze Slovenije, Mednarodne smučarske organizacije ter Mendarodne biatlonske organizacije predstavljeni številčni podatki o deležih žensk v celotni populaciji na področju športa in podani odgovori na vprašanja, zastavljena v raziskavi. Pridobljeni podatki so številčno analizirani ter grafično prikazani. Rezultat raziskave je ugotovitev, da je ženska populacija znotraj SZS slabo zastopana. Tekmovalk je v primerjavi s tekmovalci približno pol manj. Še slabše so ženske zastopane v netekmovalnem delu in takšno neenako razmerje je v opazovanem obdobju konstantno. Od samostojne Slovenije naprej ni bilo žensk na položajih vodij ekip in tudi ne na položajih trenerk posameznih panog. Leta 2014 je prvič v zgodovini panoga alpsko smučanje dobila odgovorno trenerko za telesno pripravo moške reprezentance, prvič v zgodovini SZS je bila na podpredsedniško mesto izvoljena ženska. Predlog za izboljšavo obstoječega stanja je uvedba ženskam prijazne politike v SZS, ki bi omogočala usklajevanje obveznosti z zahtevami družinskega življenja. V prvi vrsti bi bilo potrebno zagotoviti večje število trenerk v panogah SZS, ki bi bile izbrane izmed bivših strokovno usposobljenih tekmovalk. V začetku bi bile kot asistentke priključene tekmovalnim ekipam, kar bi jim v nadaljevanju omogočilo enakovreden izhodiščni položaj za trenerska mesta. Predlagana je tudi ustanovitev posebnega ženskega odbora znotraj SZS, ki bi na celotnem nivoju panog skrbel za psihofizično zdravje in potrebe ženskih tekmovalk. Naloge odbora bi bile: skrbeti za komunikacijo s tekmovalkami, reševati morebitne probleme in nesoglasja v posameznih ekipah, skrbeti za izobraževanje, drugo...
Ključne besede: ženske, vloga žensk, Smučarska zveza Slovenije, razlike med spoloma, neenakopravnost
Objavljeno: 22.05.2015; Ogledov: 597; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

4.
SOVRAŽNI GOVOR
Mojca Ajtnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Pojem sovražnega govora izhaja iz anglosaškega sveta in temelji na prepričanju o manjvrednosti nekaterih ljudi, zaradi njihove pripadnosti določeni skupini. Sovražni govor je eden ključnih trenutkov v vzbujanju sovraštva do določenih skupin ljudi. Takšen govor je neizogibno povezan s predsodki, diskriminacijo in stereotipi. Je stalni spremljevalec človeške družbe, vedno večja prisotnost sovražnega govora v današnji družbi pa je posledica potrošniško in kapitalistično naravnane družbe. Na porast prisotnosti sovražnega govora vpliva tudi vedno večja uporaba medijev in svetovnega spleta. Sovražni govor je pravno reguliran na nacionalni ravni posameznih držav ter na mednarodni ravni. Pravni akti tako prepovedujejo javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni. Pripadnost določeni skupini je določena glede na narodnost, versko, rasno ali etnično pripadnost, spol, premoženjsko stanje, izobrazbo, družbeni položaj, politično prepričanost, invalidnost, spolno usmerjenost, oziroma katerokoli drugo osebno okoliščino.
Ključne besede: sovražni govor, sovraštvo, diskriminacija, neenakopravnost, nestrpnost, svoboda izražanja
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1938; Prenosov: 634
.pdf Celotno besedilo (765,45 KB)

5.
USPEŠNE POSLOVNE ŽENSKE NA TRGU DELA TER NJIHOVA EGOCENTRIČNA OMREŽJA
Kristina Kolarič, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Uspešne poslovne ženske ter njihova egocentrična omrežja smo se dotaknili žensk na poslovnem področju. Raziskovali smo zgodovino vstopa žensk na trg dela, dileme pri usklajevanju družine in kariere ter se dotaknili tako imenovanega nevidnega dela. Predstavili smo nekatere oblike diskriminacij ter marsikateremu dobro poznan pojem stekleni strop. Ker pa je del diplomske naloge namenjen tudi egocentričnim omrežjem, smo opredelili pojem omrežje ter na kratko povzeli kako merimo oz. raziskujemo egocentrična omrežja. V raziskovalnem delu smo med ženskami v poslovnih sferah raziskali njihova egocentrična omrežja. 18. 3. 2015 smo se udeležili dogodka 500 podjetnic z namenom pridobiti kontakte uspešnih poslovnih žensk. Anketiranje smo izvedli preko spleta in sicer tako, da smo anketo poslali na točno določne e-maile, ki smo jih pridobili na dogodku. Večina anketirank je v starostni skupini med 21 in 40 let, največji delež anketirank ima dokončano fakulteto ter največ jih je poročenih ali živijo s partnerjem. V povprečju so anketiranke nadrejene 6 osebam in večina jih pravi, da je njihovo delo stresno. V povprečju imajo ženske v poslovnem svetu 2 osebi na katere se lahko obrnejo pri težavah ali pritiskih, ki jih doživljajo na svojem delovnem mestu. Ugotovili smo, da je največ alterjev prav tako v starostni skupini med 21 in 40 let in imajo dokončano fakulteto. Večina anketirank najde oporo oziroma se po pomoč obrne na svojega partnerja.
Ključne besede: uspešne poslovne ženske, egocentrična omrežja, neenakopravnost
Objavljeno: 18.09.2015; Ogledov: 630; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (934,71 KB)

6.
PTUJSKE MEŠČANKE V POZNEM SREDNJEM VEKU
Hermina Žuran Knez, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila družbeni položaj žensk v poznem srednjem veku, kjer sem se osredotočila na ptujske meščanke v tem obdobju. Skozi zgodovino se je položaj žensk v različnih obdobjih zelo spreminjal. V srednjem veku so pravila določali statuti in listine posameznih mest, zato se je njihov družbeni položaj razlikoval. Na slovenskem področju je o zgodovini žensk in njihovem življenju ter pravicah izredno malo napisanega. Najmanj se je pisalo o ženski v srednjem veku. V diplomskem delu sem se osredotočila na položaj ženske v družini, družbi in v pravnem smislu ter primerjala pravice in življenjska pravila žensk v različnih mestih. V srednjem veku so ženske vedno postavljali v položaj nepopolnega moškega. V takratni družbi so bile ženske brez pravic in izločene iz javnega življenja. Že od samega rojstva so bile prikrajšane pri marsičem. Pri podrobnejšem pregledu položaja žensk v srednjem veku vidimo, da so ženske že zelo zgodaj sprejele podrejen položaj, kljub temu pa v sami zgodovini najdemo tudi ženske, ki so se tej podrejenosti uprle in ustvarile novo zgodovino, ki je izrednega pomena pri današnji emancipaciji žensk.
Ključne besede: pozni srednji vek, družbeni položaj, družina, poroka, pravica dedovanja, vzgoja in izobraževanje, neenakopravnost spolov
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 833; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

7.
KRITIŠKI POGLEDI NA FEMINISTIČNO LIKOVNO UMETNOST S PRIMERI SODOBNIH SLOVENSKIH UMETNIC
Martina Ivanuša, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi se bom ukvarjala z vprašanjem feministične umetnosti v mednarodnem in slovenskem prostoru ter analizirala dela treh, še živečih umetnic iz Slovenije, ki s svojim ustvarjanjem pomembno prispevajo k razumevanju problematike feminizma v sodobni likovni umetnosti pri nas. Feminizem se zaradi neugodne družbene klime pogosto napačno interpretira, zato bom podrobneje razložila sam pojem feminizma in njegov razvoj skozi zgodovino. Tudi sama se zavzemam za tiste feministične ideje, ki zagovarjajo družbeno enakopravnost spolov, enake pravice in možnosti za življenje in delovanje, kar pa je še vedno – tudi v svetu umetnosti – pogosto neustrezno razumljeno, spregledano ali postavljeno na obrobje. Čeprav so bile ženske za časa Jugoslavije že obravnavane enakopravno, saj so pridobile pravico do zaposlitve, so ob tem še naprej prevzemale odgovornosti za gospodinjstvo, kar je ob siceršnji emancipaciji predstavljalo dodatne obremenitve. Ker v sodobni družbi še vedno prihaja do očitne neenakopravnosti med spoloma na številnih področjih, se bom v svoji diplomski nalogi posebej osredotočila na delo treh umetnic – Aprilije Lužar, Alenke Spacal in Gaje L. Kutnjak, ki se v umetniškem svetu še vedno dokazujejo s svojimi deli, ki jih razumem kot feministična. Pri analizi njihovih del bom uporabila različne metode in teorije, ki so opisane v knjigi avtorice Anne D'Alleva-e: Methods & Theories of Art History ter upoštevala spoznanja tudi drugih uveljavljenih feminističnih umetnostnih zgodovinark, teoretičark in kritičark.
Ključne besede: feminizem, neenakopravnost med spoloma, ženski subjekt, Sofonisba Anguissola, Aprilija Lužar, Alenka Spacal, Gaja L. Kutnjak
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 509; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

8.
Raznolikost med spoloma v organih upravljanja v finančnih institucijah
Katja Randl, 2019, diplomsko delo

Opis: Po neuspeli uveljavitvi direktive z leta 2012, ki je zahtevala 40-% zastopanost žensk v organih odločanja največjih družb, ki kotirajo na borzi v EU, se Evropa še vedno bori s premajhno zastopanostjo ženskega spola na vodilnih položajih. Raziskali smo trenutno zastopanost žensk v organih upravljanja družb v državah članicah EU. Proučili smo razloge za nizko zastopanost žensk na vodilnih položajih ter raziskali potencialne rešitve za ustreznejšo zastopanost med obema spoloma. Osrednja tema diplomskega projekta je proučevanje opisa politike raznolikosti glede na spol v poslovnih poročilih izbranih finančnih institucij RS. Za izbrane institucije smo izbrali Abanko, d. d., Deželno banko Slovenije, d. d., Gorenjsko banko, d. d., Novo kreditno banko Maribor, d. d., Novo Ljubljansko banko, d. d., Sberbank, d. d., Delavsko hranilnico, d. d., Hranilnico Lon, d. d., Adriatic Slovenico, d. d., Savo, d. d., in Triglav, d. d. Proučevali smo, ali zgoraj naštete institucije izvajajo politiko raznolikosti glede na spol in ali je le-ta ustrezna zakonskim določilom, ki so zapisani v 7. točki 5. odstavka 70. člena ZGD-1. Ugotovitve smo na koncu primerjali med sabo.
Ključne besede: politika raznolikosti glede na spol, raznolikost med spoloma, neenakopravnost med spoloma, finančne institucije, organi upravljanja
Objavljeno: 21.01.2020; Ogledov: 24; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (5,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici