| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv blage nedonošenosti na dolžino bivanja v bolnišnici po rojstvu
Mirjana Naveršnik, Silva Burja, Dušanka Hajdinjak, Alojz Tapajner, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: IZHODIŠČA. Pojavnost prezgodnjih porodov narašča. Večino prezgodaj rojenih otrok predstavljajo blago nedonošeni novorojenčki (gestacijska starost od 34 sup 0/7 (34 tednov in 0 dni) do 36 sup 6/7). Prisotna je potreba po testiranju hipoteze, da pogostejša obolevnost v tej skupini pomembno podaljšuje dolžino bivanja v porodnišnici. METODE. V retrospektivno raziskavo smo zajeli populacijo novorojenčkov, rojenih na Oddelku za perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letu 2008 z gestacijsko starostjo od 34 do 42 tednov. Podatke smo pridobili iz dveh podatkovnih baz, in sicer iz Perinatalnega informacijskega sistema Slovenije in Medicinskega informacijskega sistema Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Novorojenčke smo razdelili v skupino donošenih (n = 1.861) in skupino blago nedonošenih novorojenčkov (n = 100). Enota preučevanja je bila dolžina bivanja v bolnišnici po rojstvu. Preiskovali smo naslednje spremenljivke in njihov medsebojni vpliv na dolžino bivanja v bolnišnici: način poroda, dihalna stiska, obporodne okužbe, zlatenica in dehidracija. REZULTATI. Povprečna dolžina bivanja v bolnišnici je bila pri blago nedonošenih novorojenčkih 7,7 dni, pri donošenih pa 4,2 dni. Razlika je bila statistično značilna (p < 0,001). Statistično značilno pogostejši carski rez v skupini blago nedonošenih in značilno pogostejša pojavnost opazovanih spremenljivk (dihalna stiska, obporodne okužbe, zlatenica, dehidracija) in njihova obravnava so statistično pomembno podaljšali bivanje v bolnišnici. ZAKLJUČKI. Rezultati raziskave so potrdili hipotezo o statistično pomembno povečani obolevnosti v skupini blago nedonošenih novorojenčkov in pomembno povečani potrebi po obravnavi v enoti posebne nege ter podaljšanem bivanju v bolnišnici po rojstvu. Zato je potrebno trezno odločanje zlasti ob indukciji poroda ali elektivnem carskem rezu v zgodnejših terminih.
Ključne besede: nedonošenčki, nedonošenost, bolnišnično zdravljenje, hospitalizacija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 560; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo

2.
NAGNJENOST K NASILNEMU OBNAŠANJU, IZRAŽENOST AFEKTIVNEGA TEMPERAMENTA IN DRUGE MOTNJE V ZGODNJI ODRASLOSTI KOT DOLGOROČNE POSLEDICE STRESA PRED ROJSTVOM
Tjaša Omerzu, 2016, magistrsko delo

Opis: Raziskava je privedla do zaključka, da obstaja pomembna povezava med stresom in razvojem patologij tako na telesnem kot duševnem področju, še posebej pa so raziskave v zadnjem času začele izpostavljati pomen stresa pred rojstvom. Kot kažejo študije, stres pred rojstvom vpliva tako neposredno na perinatalno obdobje (nižja telesna teža in višina ob rojstvu, nedonošenost) kot tudi kasneje na razvoj v otroštvu in odraslosti. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, ali obstaja razlika v izraženi agresivnosti, afektivnem temperamentu, nedonošenosti, uživanju PAS, spolnem vedenju, v indeksu telesne mase in ohranjanju telesne mase med udeleženci, ki so bili izpostavljeni vojni za Slovenijo (rojeni med 30. 6. 1991 in 8. 3. 1992) in kontrolnima skupinama, ki sta bili rojeni pred vojno in po njej. Hkrati je bil narejen tudi pregled razlik glede na tromesečja in interakcijo spola in skupine rojstva. V raziskavo je bilo zajetih 773 udeležencev, študentov različnih smeri treh univerz v Sloveniji. Uporabljeni so bili vprašalnik TEMPS-A za preverjanje izraženosti afektivnega temperamenta, vprašalnik agresivnosti Bussa in Perryja ter uvodni vprašalnik. Rezultati so pokazali, da imajo udeleženci, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen anksiozni temperament. Prav tako se je pokazalo, da imajo moški, ki so bili izpostavljeni stresu pred rojstvom, bolj izražen splošni faktor agresivnosti, medtem ko imajo ženske, ki so bile izpostavljene stresu pred rojstvom, manj izraženo jezo v primerjavi s kontrolnima skupinama. Ženske, ki so bile stresu izpostavljene v tretjem tromesečju nosečnosti, so imele višje izraženo jezo v primerjavi s preostalimi skupinami. Oba spola sta v primerjavi s kontrolnima skupinama imela hitreje tudi prvi spolni odnos. Statistično pomembnih razlik v drugih konstruktih nismo našli. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da ima stres pred rojstvom večji učinek na psihološko kot fiziološko delovanje posameznika in da se kot kritični okni za razvoj sprememb in disfunkcij pojavljata prvo in tretje tromesečje nosečnosti. Ker se nakazujejo tendence v razlikah med skupinami, bi jih bilo smiselno raziskati in nadgraditi s fiziološkimi raziskavami.
Ključne besede: stres pred rojstvom, afektivni temperament, agresivnost, nedonošenost, spolno vedenje
Objavljeno: 29.03.2016; Ogledov: 778; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici