Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Lasersko nanašanje materialov predstavlja sodobno dodajalno tehnologijo, ki ima v primerjavi s preostalimi postopki nanašanja kovinskih materialov številne prednosti. Poleg minimalnega vnosa energije, kvalitetnega spoja in majhnega toplotno vplivnega območja to tehnologijo odlikuje še dobra mehanska trdnost nanesenega materiala, ki je posledica hitrega ohlajanja. Kljub perspektivnosti tehnologije pa je ta še vedno v razvojni fazi. Vpeljujejo se novi materiali ter tehnike za določitev optimalnih procesnih parametrov. V disertaciji je prikazan postopek izdelave empiričnih modelov, s katerimi lahko na podlagi uporabljenih procesnih parametrov stroja napovemo lastnosti nanesenega materiala. Za izdelavo modelov je bilo uporabljeno genetsko programiranje ter regresijska analiza, ki za iskanje regresijskih koeficientov uporablja genetske algoritme. Na podlagi eksperimentalnih podatkov sta bila izdelana modela za napovedovanje volumna in modela za napovedovanje hrapavosti. Verifikacija dobljenih modelov je bila izvedena z uporabo testne množice eksperimentalnih podatkov. Na osnovi dobljenih modelov sistem določi optimalne parametre nanašanja materiala s stališča hitrosti nanašanja, izkoristka materiala in hrapavosti površine. Določitev optimalnih procesnih parametrov stroja je bila izvedena z uporabo nedominiranega sortiranja. Rezultati ponujajo operaterju niz optimalnih nastavitev procesnih parametrov, kar omogoča izdelavo kakovostnih izdelkov.
Ključne besede: lasersko nanašanje materialov, dodajalne tehnologije, tehnologija LENS, modeliranje, genetsko programiranje, genetski algoritmi, nedominirano sortiranje.
Objavljeno v DKUM: 07.08.2013; Ogledov: 2041; Prenosov: 217
Celotno besedilo (15,77 MB)