| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 128
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
UPORABA ELEKTRONSKIH GRADIV PRI POUKU V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Habič, 2016, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomsko delo obravnava sodoben pogled na pouk in učenje, konstruktivistično in konektivistično teorijo učenja, elektronska gradiva in elektronske učbenike ter njihovo uporabo pri pouku. V empiričnem delu je bila uporabljena deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Raziskano je bilo v kolikšni meri učitelji uporabljajo elektronska gradiva in elektronske učbenike pri pouku in kako pogosto jih učenci uporabljajo za učenje doma. Podatki so bili zbirani z ločenima anketnima vprašalnikoma za učitelje in učence tretje triade osnovne šole Draga Bajca Vipava. Pri analizi zbranih odgovorov je bilo ugotovljeno, da učitelji pogosto uporabljajo elektronska gradiva in elektronske učbenike pri pouku, vendar le redko omogočajo učencem njihovo individualno uporabo. Učenci torej pri pouku le redko samostojno uporabljajo elektronske učbenike, zato ne preseneča ugotovitev, da je v prisotni raziskavi le tretjina anketiranih učencev potrdila njihovo uporabo pri učenju doma. Za nadaljnje raziskave ostajajo odprta še mnoga vprašanja. Na primer: ali učitelji vzporedno z uporabo elektronskih učbenikov pri pouku učence učijo tudi učenja z raznovrstnimi gradivi, ki so na razpolago v elektronski obliki; do kolikšne mere so učenci usposobljeni oziroma, kako jih naučiti, da bodo iz množice elektronskih gradiv, ki je dostopna na svetovnem spletu, izbrali verodostojna in njihovemu znanju primerna gradiva.
Ključne besede: konstruktivistična teorija učenja, konektivistična teorija učenja, e-gradiva, i-učbeniki, pouk z i-učbeniki, anketa, osnovna šola.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1523; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

42.
Didaktična gradiva za slovenščino v 1. in 2. razredu osnovne šole
Laura Grgec, 2016, diplomsko delo

Opis: Za pouk slovenskega jezika v osnovni šoli so na voljo didaktična gradiva, ki jih ponujajo štiri različne založbe. Vsako leto izide katalog učbenikov, ki ga pripravi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje in v katerem je seznam vseh potrjenih didaktičnih gradiv za izobraževanje. Zanimalo nas je, kako so si didaktični kompleti med seboj podobni ali različni in kako se ujemajo z učnim načrtom. Teoretično diplomsko delo opisuje glavne naloge poučevanja slovenščine v 1. in 2. razredu osnovne šole ter splošne in operativne cilje predmeta, ki jih določa učni načrt. Predstavljene so štiri založbe, ki ponujajo didaktične komplete za slovenščino. Zanimalo nas je, kaj didaktični kompleti vsebujejo, da so didaktično ustrezni in posledično učitelji posegajo po njih ter kako vplivajo na uspehe ali neuspehe učencev pri pouku slovenščine. Zato smo s primerjavo didaktičnih kompletov med seboj in z učnim načrtom ugotavljali, katere založbe ponujajo najbolj primerne in kvalitetne komplete, ki bi se jih morali učitelji posluževati.
Ključne besede: osnovna šola, 1. razred, 2. razred, slovenščina, učni načrt, didaktična gradiva, založba, učitelji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 2016; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

43.
Nekatere oblikovalske smernice za izdelavo e-učnih gradiv v matematičnem izobraževanju
Mojca Tomažin, 2016, magistrsko delo

Opis: Izobraževanje s pomočjo računalnikov in ostale informacijske tehnologije (e-izobraževanje) je že kar nekaj časa pomembna raziskovalna tema v izobraževanju, v prihodnjih letih pa lahko pričakujemo še porast uporabe digitalnih medijev v izobraževanju in v vsakdanjem življenju. Tudi v slovenskem šolskem prostoru so nastali številni spletni portali z e-učnimi gradivi za učenje različnih predmetov na različnih stopnjah in smereh izobraževanja. Zato je pomembno preverjanje njihove kakovosti, za kar pa je potrebno vzpostaviti primerne kriterije. V teoretičnem delu smo predstavili nekatere tuje in domače smernice za vrednotenje kakovosti e-učnih gradiv, na podlagi katerih smo v empiričnem delu naloge oblikovali lastni evalvacijski list. S pomočjo vprašalnika o uporabi e-učnih gradiv pri pouku matematike, ki so ga izpolnjevali dijaki vseh srednjih šol posavske regije, smo ugotovili, katera spletna mesta z matematičnimi vsebinami so med dijaki najbolj znana in uporabljana. Odgovori dijakov so med drugim razkrili, katerih vrst gradiv se dijaki največ poslužujejo pri pripravah na preverjanje znanja pri matematiki in kako si pomagajo, kadar sama gradiva več ne zadostujejo. V zadnjem delu naloge smo najprej oblikovali evalvacijski list in nato z njegovo pomočjo ovrednotili tista štiri spletna mesta za učenje matematike v srednjih šolah, ki so se na podlagi rezultatov ankete izkazala kot najpogosteje uporabljana. Vrednotenje je pokazalo, da so med njimi trenutno najbolj kakovostna gradiva »i-Učbeniki«, za katera upamo, da bodo ostala primerno vzdrževana in v funkciji, za katero so bila izdelana, čim dlje časa.
Ključne besede: e-učna gradiva, informacijsko-komunikacijska tehnologija, e-izobraževanje, pouk matematike, interaktivnost, i-učbenik
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1837; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

44.
Motivacija učencev ob delu z e-gradivi
Marko Kralj, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je nastalo na podlagi opažanj in rezultatov projekta Virtualna učilnica in e-izobraževanje pod mentorstvom doc. dr. Nikolaje Golob, kjer so bili udeleženi študenti Pedagoške fakultete ter Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Sestavljeno je iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični se dotika raznih pogledov na e-izobraževanje in e-gradiva ter praktičnega vidika od sestave in evalvacije gradiv do končne uporabe v razredu. Ta uporaba se v delu odraža v opisu vlog učiteljev in učencev ob delu z e-gradivi različnih avtorjev, ki so dopolnjene z učnimi in motivacijskimi strategijami za tovrstno poučevanje v razredu. Vključuje tudi teoretične osnove programov za izdelavo e-gradiv z opisom uporabljene programske opreme Editor. V empiričnem delu preučujemo motivacijske vzorce učiteljev in učencev ob delu z e-gradivi, ki so nastali med projektom. Za osvetlitev raziskovalnega področja predstavljamo v teoretičnem delu še aktualne raziskave ter poglede na motivacijo pri vključevanju e-gradiv v pouk. V empiričnem delu smo s pomočjo Mann-Whitney U-testa analizirali vprašalnike, ki so bili razdeljeni med preverjanjem gradiv na izbranih osnovnih in srednjih šolah. Ugotovili smo, da so tako učenci kot učitelji naklonjeni delu z e-gradivi, kar se povezuje s pozitivnimi stališči učiteljev do tovrstnega dela. Iz analize rezultatov ugotovimo, da tako učitelji kot učenci ocenjujejo, da se pri uporabi e-gradiv medsebojna komunikacija poslabša, a so pri mnenju obeh populacij opazne razlike.
Ključne besede: e-gradiva, motivacija, Editor, poučevanje, virtualna učilnica in e-izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 2125; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

45.
ŠOLE KOT POMEMBEN DEJAVNIK OHRANJANJA SLOVENSKE LJUDSKE GLASBENE DEDIŠČINE
Mojca Gyorek Karas, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu, je predstavljen pojem ljudska glasba, pomen ljudske glasbe, njeni elementi, njeno raziskovanje in vloga osnovnih šol pri ohranjanju le-te. Podrobno sem predstavila slovensko ljudsko glasbo in njene značilnosti, s poudarkom na prekmurski ljudski glasbeni zapuščini. Predstavila sem tudi slovensko ljudsko glasbeno dediščino v učnih načrtih osnovnega šolstva. Drugi del je praktični del, v katerem sem podrobno predstavila svoja samostojna projekta z naslovom Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija, ki sta bila namenjena motiviranju osnovnošolskih otrok za izvajanje in ohranjanje prekmurskih ljudskih pesmi. V okviru teh projektov sta nastali zgoščenki Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija – Če bi jas bila fčelica in Zvočni odsevi mojega kraja/Slovenija – Döžnjek zlati pun je vlati. Praktični del naloge vsebuje tudi analizo koncertov in pesmi, ki so na zgoščenkah.
Ključne besede: prekmurska ljudska glasba, izvajanje ljudske glasbe, ljudski godci, osnovna šola, didaktična gradiva
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1764; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

46.
PODPORA IZOBRAŽEVANJA NA DALJAVO V SUDANU
Jan Križnar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava obravnava izgradnjo učnega gradiva za izobraževanje na daljavo v Sudanu. Predstavljena so osnovna teoretična izhodišča izobraževanja na daljavo in uporabe računalnika v izobraževanju. Kratko so opisane značilnosti nekaterih primernih informacijsko-komunikacijskih tehnologij ter izbrane potrebne za potrebe raziskave. Učno gradivo za učenje osnov angleškega jezika za potrebe izobraževanja na daljavo v Sudanu je izdelano z orodjem eXe Learning. Izveden je pilotni preizkus na populaciji slovensko govorečih anketirancev. Rezultati so pokazali, da je učno gradivo primerno zahtevno za širšo populacijo. Predlagane so možnosti nadgradnje razvitega učnega gradiva in za njegovo potencialno uporabo tudi na drugih območjih, kjer je prisotna begunska kriza.
Ključne besede: izobraževanje na daljavo, eXe Learning, učno gradivo za učenje osnov angleškega jezika, testiranje učnega gradiva
Objavljeno v DKUM: 01.07.2016; Ogledov: 1131; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

47.
DOPOLNITEV ORGANIZACIJSKEGA MODELA KNJIŽNICE LENART
Simona Kranvogel, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Vsaka združba ima določeno organizacijsko strukturo. Ta je potrebna zato, da nam pomaga opredeliti kdo, kako in zakaj ter s čim nalogo opravlja. Organizacijska struktura je del instrumentalne razsežnosti organizacije, kamor uvrščamo tudi organizacijsko kulturo in procese. Upoštevanje procesov je posebej pomembno pri spreminjanju ali dopolnitvi organizacijskega modela neke združbe. Temu smo skušali slediti pri dopolnitvi organizacijskega modela Knjižnice Lenart, kjer govorimo o spremembah in izboljševanju storitev v zvezi z uporabniki. V teoretičnem delu smo spoznali pojme organizacije in organiziranosti, kjer smo se osredotočili na razsežnosti organizacije v instrumentalnem pomenu. Nato smo predstavili potrebe po spreminjanju organizacije, združbe in njenem razvoju. Najpomembneje pri tem je upoštevati spremembe v ožjem ali širšem okolju. V praktičnem delu smo s pomočjo anonimne ankete med uporabniki Knjižnice Lenart raziskali in preverili, katere so potrebe po dopolnitvi organizacijskega modela knjižnice. Ugotovili smo, da so uporabniki knjižnice najbolj zadovoljni s procesom izposoje in vračanjem gradiva, da so v knjižnici organizirane različne dodatne dejavnosti, ki jih je po mnenju anketiranih veliko. Raziskava pa je pokazala tudi, da v knjižnici ni ustreznega števila zaposlenih glede na potrebe uporabnikov. Predlagali smo dopolnitev organizacijskega modela knjižnice v zvezi z nekaterimi dodatnimi kadri, oziroma racionalizacijo nekaterih že obstoječih kadrov.
Ključne besede: organizacijska struktura, uporabniki knjižnice, zaposleni v knjižnici, izposoja in vračanje gradiva, spremembe in dopolnitve.
Objavljeno v DKUM: 16.05.2016; Ogledov: 1065; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

48.
49.
50.
IMPLEMENTACIJA E-IZOBRAŽEVANJA V ŠOLSTVU
Dina Žižek, 2015, magistrsko delo

Opis: V času hitro spreminjajočega se sveta je kvalitetno in trajno pridobljeno znanje, ki si ga posameznik v življenju pridobi, postane neprecenljivo. Znanja, ki si ga lahko pridobimo v različnih institucijah, predstavljajo vedno večji dejavnik uspeha. Na izbiro imamo veliko načinov izobraževanja, kot je klasično izobraževanje, izobraževanje na daljavo oz. današnje izobraževanje, ki mu pravimo e-izobraževanje. E-izobraževanje posamezniku nudi časovno učinkovito izobraževanje v trenutku, ko ga potrebuje. Moderne tehnologije omogočajo posamezniku takojšen stik z informacijo, ki jo posameznik potrebuje. Med moderno tehnologijo štejemo vsekakor osebni računalnik, prenosni in žepni računalnik, tablični računalnik, pametni mobilni telefoni, elektronske knjige, spletne učilnice, s katerimi si pomagamo do učinkovitega e-izobraževanja. Pri e-izobraževanju prihranimo pri stroških, času, svobodni smo pri izbiri vsebine, imamo večjo svobodno pri učenju in večjo ustvarjalnost, hitreje pridobivamo podatke preko spleta. Zaradi vseh teh naštetih dejavnikov potrebujemo implementacijo e-izobraževanja, za izpeljavo in pravilno delovanje le-tega pa ustrezno tehnologijo in programsko opremo. Tako je implementacija e-izobraževanja odvisna od tehnološkega razvoja, upoštevati moramo tudi potrebe izobražencev, učne procese in učna gradiva, dodatna usposabljanja, vsebinsko in tehnološko podporo. V nalogi smo želeli predstaviti, kateri so vsi ključni elementi, ki pripomorejo k boljšemu in hitremu e-izobraževanju. Na kaj vse moramo biti pozorni, da bo naše e-izobraževanje kvalitetno in obstojno v poslovnem svetu. Podrobneje smo se osredotočili na implementacijo e-izobraževanja v šolstvu in predstavili spletne učilnice v šolstvu, kako so spletne učilnice zgrajene, kaj vse vsebujejo in kaj vse nam omogočajo za učinkovito e-izobraževanje.
Ključne besede: e-izobraževanje, implementacija, informacijsko-komunikacijska tehnologij, e-gradiva, spletna učilnica.
Objavljeno v DKUM: 22.12.2015; Ogledov: 2161; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici