| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 128
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
DIDAKTIČNA GRADIVA V ZAČETNEM BRANJU
Natalija Herman, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema didaktična gradiva različnih slovenskih založb, ki so osredotočena na začetno branje. Na začetku dela je napisano nekaj o branju otrokom, o zgodnji pismenosti in bralnih stopnjah ter motivaciji za branje, nato pa so opredeljeni splošni pojmi, ki zajemajo didaktična gradiva, kot so učbenik, delovni zvezek in priročnik. Na kratko smo se posvetili vsakemu posebej in ga predstavili. Nato je poudarek celotnega magistrskega dela usmerjen v različne slovenske založbe, ki ponujajo didaktična gradiva, ki so namenjena predvsem začetnemu branju in opismenjevanju, saj je slednje zelo pomembno pri samem usvajanju branja. V magistrskem delu smo predstavili didaktična gradiva založb Modrijan, Izolit, Mladinska knjiga in Rokus Klett. Pri vsakem gradivu, ki ga založba ponuja, je predstavljen splošen opis, tehnične podrobnosti, avtorji in pa datum oziroma leto izida. Skupno sem preučila 37 gradiv štirih slovenskih založb. V empiričnem delu nas je zanimalo, za katere slovenske založbe se učitelji prve triade odločajo in zakaj, kako pogosto uporabljajo didaktična gradiva pri načrtovanju pouka in, ali jih vključujejo tudi v domače delo učencev. Zanimalo nas je, ali obstajajo kakšne razlike pri izbiri založbe glede na delovno dobo in starost učiteljev. V sklepu smo predstavili svoje ugotovitve in zaključke o preučenih didaktičnih gradivih in rezultatih raziskave.
Ključne besede: didaktična gradiva, založbe, začetno branje, učbenik, delovni zvezek
Objavljeno v DKUM: 07.03.2017; Ogledov: 1684; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

32.
Uporaba delovnih gradiv pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole v neposredni praksi znotraj ptujskega šolskega okolja
Patricija Majerič, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Uporaba delovnih gradiv pri pouku spoznavanja okolja v 3. razredu osnovne šole v neposredni praksi znotraj ptujskega šolskega okolja je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili Piagetovo kognitivno razvojno teorijo, osnovne značilnosti poučevanja tehnike in tehnologije v osnovni šoli, učni načrt spoznavanja okolja ter učbeniške komplete za spoznavanje okolja z vidika tehnike in tehnologije, različne vrste gradiv in osnovne šole, ki so sodelovale v sklopu empiričnega dela. V empiričnem delu smo s pomočjo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja ugotavljali razlike v uporabi delovnih gradiv, in sicer na neslučajnostnem vzorcu učencev in učiteljev 3. razredov osnovnih šol v ptujskem šolskem okolju. Ugotavljali smo, ali učitelji pri obravnavi tehničnih vsebin upoštevajo učni načrt in njegove smernice, ali učitelji načrtujejo izključno izdelke, ki jih predlagajo posamezni učbeniški kompleti, in katera delovna gradiva se pri pouku uporabljajo najpogosteje glede na lokacijo šole, delovno dobo učitelja, izobrazbo učitelja ter naziv, ki ga je učitelj pridobil z napredovanjem. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika za učence in anketnega vprašalnika za učitelje. V raziskavi je sodelovalo 260 učencev in 13 učiteljev. Podatke smo računalniško obdelali s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS. Ugotovili smo, da učitelji pri obravnavi tehničnih vsebin upoštevajo učni načrt in njegove smernice, učitelji ne načrtujejo izključno izdelkov, ki jih predlagajo učbeniški kompleti, ter da je najpogosteje uporabljeno delovno gradivo pri pouku spoznavanja okolja papir.
Ključne besede: 3. razred osnovne šole, spoznavanje okolja, tehnika in tehnologija, delovna gradiva, ptujski šolski okoliš.
Objavljeno v DKUM: 14.12.2016; Ogledov: 1472; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

33.
Metodologija načrtovanja in strategija poučevanja kem. vsebin ob uporabi didaktičnih e-gradiv pri predmetu Naravoslovje na stopnji poklicnega izobraževanja
Sara Cigler, 2016, diplomsko delo

Opis: V zavedanju, da je uporaba IKT pri pouku nadvse smiselna, če ne nujna, bomo predstavili teoretična izhodišča e-izobraževanja, katera so služila kot vodilo pri izdelavi primerka i-učbenika za potrebe predmeta Naravoslovje v srednjem poklicnem kemijskem izobraževanju, ki je predstavljen v empiričnem delu naloge. V uvodnem delu so definirani ključni pojmi: e-izobraževanje, e-gradiva in e-učbeniki, ter predstavljene različne kategorije e-učbenikov; d-učbenik, r-učbenik in i-učbenik. Poleg prednosti in slabosti uporabe e-gradiv v učnem procesu so izpostavljena tudi merila za zagotavljanje kakovosti le teh. V nadaljevanju smo opredelili osnovne interaktivne elemente e-gradiv, ki so bistvenega pomena za vizualizacijo kemijskih struktur in aktivno vključevanje učencev v sam pouk. Predstavljena je metodologija načrtovanja in strategija poučevanja z didaktičnimi e-gradivi. Natančneje so opredeljene kompetence, ki jih od učitelja zahteva tovrstno, sodobno poučevanje in kompetence, ki naj bi jih učenec pridobil pri takšnem poučevanju. Na koncu teoretičnega dela so predstavljeni še postopki za načrtovanje in oblikovanje i-učbenika, ki so služili kot vodilo pri izdelavi primerka i-didaktične enote, ki je predstavljena v končnem, empiričnem delu naloge. S pomočjo te i-didaktične enote je ponazorjeno udejanjenje predmetno-specifičnih in digitalnih kompetenc učitelja in dijaka, ter cilji in aktualna didaktična načela, ki se uresničujejo pri poučevanju in učenju ob uporabi le-te.
Ključne besede: IKT, e-izobraževanje, didaktična e-gradiva, i-učbenik, Naravoslovje, SPI, metodologija načrtovanja pouka z e-gradivi, strategija poučevanja z e-gradivi, kompetence
Objavljeno v DKUM: 25.11.2016; Ogledov: 1870; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

34.
Začetno branje ob didaktičnih igrah
Vesna Rošer, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na branju. Osredotočeno je predvsem na začetno branje. V magistrskem delu je najprej opredeljeno samo branje, faze branja in opismenjevanja. Vključuje spretnosti, ki jih mora otrok razviti še preden prične s samostojnim branjem. Velik poudarek je namenjen staršem in učiteljem, ki imajo pomembno vlogo pri otrokovem začetnem branju. Pri tem je pomembno pripovedovanje otroku, spodbudno okolje, ki spodbuja osnove branja in pisanja ter upoštevanje individualizacije in diferenciacije. Predstavljeno je, kako pomagati otroku pri težavah in motnjah z branjem ter pisanjem. Naštete so nekatere metode in tehnike, ki so namenjene odpravljanju teh težav. Zaradi aktualnosti današnjih medijev je zajeto tudi vplivanje televizije in risank na otrokovo branje. V zadnjem delu so predstavljene in naštete nekatere didaktične igre, ki pripomorejo k uspešnejšemu branju. Poleg tega so zajeta tudi nekatera didaktična gradiva, ki jih uporabljajo učitelji in so jim v veliko pomoč pri poučevanju v osnovni šoli, hkrati pa vsebujejo še igre, primerne razvojni stopnji otrok ter so namenjene tako branju kot pisanju. Navedeni so še nekateri didaktični pripomočki, s katerimi si lahko otroci pomagajo pri branju, poleg tega pa se ob njih hkrati zabavajo. V empiričnem delu nas je zanimalo, katere didaktične igre učitelji uporabljajo, kako jih vključujejo v pouk ter kakšne so pomanjkljivosti le-teh. Zanimalo nas je tudi, katere težave pri začetnem branju učencev učitelji najpogosteje zaznajo. Primerjala smo odgovore učiteljev prve triade v osnovnih šolah.
Ključne besede: branje, opismenjevanje, vloga staršev, didaktične igre, didaktična gradiva
Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2567; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

35.
Analiza elektronskih učbenikov za didaktiko fizike
Urška Zabavnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi pojasnimo pomen klasičnega in elektronskega učbenika v izobraževanju, ter predstavimo njune prednosti in slabosti. V poplavi elektronskih gradiv in elektronskih učbenikov bi radi vedeli kakšno osnovo mora imeti e-učbenik, da ga lahko tako tudi imenujemo. Zato tudi predstavimo strokovna in didaktična izhodišča za izdelavo e-učbenikov, ki pa so vodilo k analizi primerov e-gradiv in e-učbenikov, ki smo jih izbrali. Predstavimo različne formate e-gradiv in e-učbenikov, ter njihove prednosti in slabosti. Na koncu pa z dovoljenjem avtorjeve knjige ( izr. prof. dr. Ivan Gerlič – Metodika pouka fizike v osnovni šoli) predstavimo knjigo v različnih statičnih in interaktivnem formatu. Na podlagi predelanih gradiv, narejene analize in izdelanih formatov smo lahko prišli do zaključkov prednosti, slabosti klasičnih in različnih tipov elektronskih učbenikov.
Ključne besede: e-učbenik, e-gradiva, fizika, analiza, didaktični pristopi, i-učbenik
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1577; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

36.
Analiza utrujanja poroznih struktur z metodo XFEM
Sašo Dervarič, 2016, magistrsko delo

Opis: Predmet magistrskega dela je analiza utrujanja lotus porozne strukture z numeričnimi simulacijami v programu Abaqus. Celoten proces utrujanja analizirane lotus porozne strukture je razdeljen na dobo iniciranja in dobo širjenja razpoke. Doba iniciranja razpoke se izračunana po deformacijski metodi, doba širjenja razpoke pa se izračuna s pomočjo Parisovega zakona širjenja utrujenostnih razpok. Za izračun teh dob trajanja smo uporabili materialne parametre poroznega gradiva in veličine, ki smo jih izračunali s pomočjo numeričnih simulacij. Izvedene numerične simulacije so vsebovale enak geometrijski 2D model lotos porozne strukture, kateri je bil obremenjen za dva različna obremenitvena primera. Pri 1-osni obremenitvi modela so bile numerične simulacije narejene po klasični metodi končnih elementov (pri kateri smo v model ročno vstavljali in širili razpoke; pri tem smo upoštevali kriterij maksimalne tangencialne napetosti za širjenje razpok) in z uporabo razširjene metode končnih elementov (XFEM metoda). Pri XFEM metodi smo podali kriterije za iniciacijo in kriterije za širjenje razpok, na podlagi katerih je potem program sam vstavil razpoko v model in jo samodejno širil. Pri 2-osni obremenitvi modela pa so bile izvedene numerične simulacije samo po XFEM metodi. Pri obeh metodah numeričnih simulacij smo pričakovali podobne rezultate za dosego dobe trajanja lotus porozne strukture pri 1-osni obremenitvi, vendar do tega ni prišlo. Največje razlike so bili pri številu nihajev potrebnih za iniciacijo razpoke, to pa zaradi tega, ker smo pri XFEM metodi upoštevali samo elastični del materiala. Primerjane so bile analize utrujanja lotus porozne strukture pri dveh različnih obremenitvenih primerih. Kot je bilo pričakovano se pri 2-osno obremenjenem modelu hitreje inicirajo in širijo razpoke do kritične dolžine ac.
Ključne besede: porozna gradiva, lotus porozna struktura, analiza utrujanja, iniciranje in širjenje razpok, XFEM metoda
Objavljeno v DKUM: 26.10.2016; Ogledov: 1264; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

37.
Evalvacija matematičnega i-učbenika za osnovno šolo na vsebini Potence in koreni
Lea Kociper, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Evalvacija matematičnega i-učbenika za osnovno šolo na vsebini Potence in koreni je vsebinsko razdeljeno na dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se posvetili sodobni tehnologiji, ki tudi v našem šolstvu postaja pomemben dejavnik. V ta namen smo podrobneje predstavili e-učna gradiva ter vsebino Potence in koreni, s čimer smo predstavili njeno vključenost v učni načrt. V nadaljevanju smo predstavili, kako lahko potence vpeljemo za lažjo predstavitev in razumevanje v pouk. Sledi empirični del, kjer je bila uporabljena kavzalno-eksperimentalna metoda na osnovi pedagoškega eksperimenta. Pedagoški eksperiment je potekal na neslučajnostnem vzorcu sedeminpetdesetih učencev dveh skupin osmega razreda. S pomočjo pedagoškega eksperimenta smo preverjali učne dosežke učencev pri poučevanju ene skupine s klasičnim učbenikom in poučevanjem druge skupine z i-učbenikom. Rezultati so pokazali, da je bilo znanje učencev eksperimentalne skupine po izvedenem pedagoškem eksperimentu nekoliko boljše od kontrolne skupine, vendar ni bilo statistično značilnih razlik. Ugotovili smo, da s pomočjo i-učbenika nekatere vsebine lahko učencem prikažemo bolj nazorno in razumljivo, ni pa smiselno uporabljati i-učbenik celo šolsko uro, saj učencem lahko pade motivacija.
Ključne besede: e-učna gradiva, informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), pedagoški eksperiment, i-učbenik, potence in koreni
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1492; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

38.
Raba spletnih učilnic in e-gradiv pri obveznih osnovnošolskih predmetih z biološko vsebino
Jasna Cigut, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Raba spletnih učilnic in e-gradiv pri obveznih osnovnošolskih predmetih z biološko vsebino smo želeli raziskati, kako razširjena je uporaba spletnih učilnic in e-gradiv pri teh predmetih in s čim je raba le-teh pogojena. Delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretične delu smo predstavili pouk s pomočjo IKT, zakaj ga uporabljati in kakšen je predlog rabe IKT v učnih načrtih obveznih osnovnošolskih predmetov z biološko vsebino (spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, naravoslovje in biologija). Predstavili smo tudi pojma spletna učilnica in e-gradivo, predstavili njun namen in možnosti uporabe, nato pa še predstavili nekaj konkretnih primerov spletnih učilnic in e-gradiv z biološko vsebino za osnovno šolo v slovenščini. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali rezultate ankete o rabi spletnih učilnic in e-gradiv med učitelji, ki poučujejo obvezne osnovnošolske predmete z biološko vsebino. Pred izvedbo ankete smo postavili 12 hipotez, ki so nam bile za vodilo pri analizi rezultatov. Anketo smo izvedli s pomočjo spleta. Od 12 zastavljenih hipotez smo po analizi in interpretaciji lahko potrdili 8, 2 sta bili potrjeni le delno, 2 pa smo ovrgli. Po analizi in interpretaciji rezultatov ankete smo lahko ugotovili, da večina učiteljev, ki poučuje obvezne osnovnošolske predmete, uporablja IKT, da e-gradiva in spletne učilnice v večji meri uporablja mlajša in srednja populacija učiteljev in je rabe le-teh tudi vešča, da se spletne učilnice pogosteje uporabljajo v 3. VIO, da se e-gradiva večinoma uporabljajo za motivacijo, ponavljanje in utrjevanje snovi, najmanj pa za ocenjevanje, da učitelji večinoma uporabljajo že izdelane spletne učilnice in e-gradiva, da imajo večinoma pozitivna stališča do uporabe le-teh in da se na tem področju samoiniciativno izobražujejo.
Ključne besede: IKT, spletne učilnice, spletne učilnice z biološko vsebino, e-gradiva, e-gradiva z biološko vsebino, uporaba spletnih učilnic in e-gradiv z biološko vsebino
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1095; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

39.
EVALVACIJA E-UČBENIKA ZA 5. RAZRED - VSEBINA: OBSEG
Maša Merčnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Evalvacija e-učbenika - vsebina: Obseg smo se v teoretičnem delu najprej posvetili zgodovinskemu pregledu uporabe računalnika v izobraževanju. V nadaljevanju smo predstavili sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo v izobraževanju in e-učna gradiva ter podrobneje opisali e-izobraževanje, pri čemer smo opisali i-učbenik, ki smo ga v empiričnem delu tudi evalvirali in analizirali. V drugi polovici teoretičnega dela smo predstavili pristop k poučevanju obsega in metodične korake za poučevanje obsega ter obravnavano snov umestili v učni načrt. V empiričnem delu smo predstavili kavzalno-eksperimentalno metodo, zasnovano na pedagoškem eksperimentu. Zanimalo nas je, kakšen je vpliv uporabe i-učbenika pri pouku matematike. V raziskovalni vzorec smo vključili dva oddelka 5. razreda osnovne šole – kontrolna skupina je snov obdelala s pomočjo klasičnega, tiskanega učbenika, eksperimentalna skupina pa s pomočjo i-učbenika, ki je nastal v okviru projekta E-učbeniki s poudarkom naravoslovnih predmetov v osnovni šoli. Zanimalo nas je, ali bo eksperimentalna skupina dosegla boljše učne rezultate kot kontrolna skupina. Rezultati raziskave so pokazali, da razlika med eksperimentalno in kontrolno skupino sicer ni bila statistično značilna, pokazal pa se je statistični trend (napaka za zavrnitev ničelne hipoteze je manjša od 10 %). To pomeni, da so se učenci eksperimentalne skupine izkazali veliko bolje kot učenci kontrolne skupine, zato lahko sklepamo, da učenje z i-učbenikom prinaša boljše učne dosežke. Glede na odstopanja pri rezultatih smo ugotovili tudi, da i-učbenik ustreza tako slabšim kot tudi boljšim učencem in je primeren za uporabo v osnovnih šolah.
Ključne besede: računalnik, informacijsko-komunikacijska tehnologija, e-učna gradiva, e-izobraževanje, i-učbeniki, obseg, pedagoški eksperiment
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1428; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

40.
Periodni sistem elementov
Julijana Rodeš, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila periodni sistem elementov z dveh vidikov oz. iz dveh delov. V kemijskem delu diplomske naloge sem opisala zgodovino oz. nastanek in zgradbo periodnega sistema. Večji poudarek je na predstavitvi V. in VI. skupine, njunih elementov in njihovih spojin. V tehničnem delu naloge pa sem se osredotočila na delitev kovinskih in nekovinski gradiv, kjer sem poudarek dala nekovinskemu gradivu – lesu. Opisala sem zgradbo lesa in njegove lastnosti. Kot bodoča učiteljica kemije in tehnike, sem želela združiti oba predmeta, z ne samo teoretičnim opisom, pač pa tudi praktičnim izdelkom. Prav zato sem se odločila za periodni sistem elementov ter pripravila vso potrebno dokumentacijo za izdelavo. Tako lahko učenci tudi sami, npr. pri izbirnem predmetu Obdelava gradiv – les, izdelajo svoj periodni sistem elementov in na ta način poglobijo svoje znanje kemije in tehnike.
Ključne besede: periodni sistem elementov, nastanek periodnega sistema, zgradba periodnega sistema, V. skupina, VI. skupina, kovinska gradiva, ne-kovinska gradiva, les, izdelek iz lesa.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 3757; Prenosov: 338
.pdf Celotno besedilo (3,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici